Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

More documents

Recommendations

Info

11. 1. Uvod Uvod 1.1 1.1 1.1 Pozne Pozne Pozne lekcije lekcije iz iz zgodnjih zgodnjih svaril: svaril: svaril: u~enje u~enje na na podlagi podlagi podlagi dogodkov dogodkov iz iz preteklosti preteklosti Leta 1898 je Lucy Deane, britanska in{pektorica za tovarne, ugotovila: š[kodljivi u~inki azbestnega prahu so sproìli tudi preiskave mineralnega prahu z mikroskopom, ki jih je opravil kraljevi zdravstveni in{pektor. Jasno se je pokazalo, da so delci ostri in nazob~ani kot steklo – ~e so bile ustvarjene razmere, da so se dvignili od tal in lebdeli v zraku, je bil njihov vpliv tako {kodljiv, kot je bilo pri~akovati.’ (Deane, 1898) Sto let pozneje, leta 1998, se je britanska vlada odlo~ila prepovedati uporabo “belega” azbesta, to odlo~itev pa je naslednje leto sprejela tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU). V Veliki Britaniji dandanes zaradi azbesta umre 3.000 ljudi na leto, v Zahodni Evropi pa se v prihodnjih petintridesetih letih pri~akuje kakih 250.000 do 400.000 primerov raka, katerega vzrok je izpostavljenost azbestu v preteklosti (Peto, 1999). To poro~ilo obravnava predvsem upo{tevanje, zanemarjanje in morebitno napa~no razumevanje previdnostnega na~ela pri opredeljevanju nevarnosti pri varstvu pri delu, v javnem zdravstvu in okolju v stotih letih med letoma 1890 in 1990. Stro{ki in koristi ukrepanja oziroma neukrepanja vlad in drugih pri odzivanju na “zgodnja svarila” o nevarnosti nam dajejo vsebino tega prispevka. Namen tega poro~ila je ugotoviti, ali se iz teh dogodkov lahko nau~imo ~esa, kar bi nam lahko pomagalo prepre~evati ali vsaj ~im bolj zmanj{ati prihodnje vplive drugih snovi, ki se lahko izkaèjo za {kodljive, in sicer ne da bi pri tem ovirali inovacije ali izpostavljali znanost. To poro~ilo je primer informacij, ki so potrebne za pomo~ EU in dr‘avam ~lanicam Evropske agencije za okolje (EEA), da opredelijo in dolo~ijo premi{ljene in u~inkovite politike, ki va- rujejo okolje in prispevajo k trajnostnemu razvoju. Posredovanje tak{nih informacij je zakonska dol‘nost EEA, neodvisne agencije Evropske skupnosti, ki je bila ustanovljena leta 1993 za posredovanje objektivnih informacij organom EU, ki oblikujejo politike, in dr‘avam ~lanicam EU (predpisa Sveta 1210/90 in 993/99). Pri prizadevanjih, da bi zmanj{ali sedanja in prihodnja tveganja, smo to, kar smo se nau~ili v preteklosti, le redko upo{tevali. Zgodovina izbranih nevarnosti, predstavljenih v tem poro~ilu, je torej prikaz tega, kar smo se nau~ili pred nedavnim. [tirinajst {tudij primerov (razvr{~enih ~asovno glede na prvi datum zgodnjega svarila) je bilo izbranih iz niza dobro znanih nevarnosti, ki grozijo delavcem, javnosti in okolju, in katerih vpliv danes dovolj dobro poznamo, da je mogo~e sklepati, kako uspe{no so se jih lotile vlade in civilna dru‘ba. Tak{ni sklepi bi morali temeljiti na “duhu takratnega ~asa” in ne na razko{ju zapoznelega spoznanja. Obstajajo tudi drugi vplivi na javno zdravje in okoljske nesre~e, ki pa v tem poro~ilu niso bili obravnavani, npr. talidomid (James, 1965), svinec (Millstone, 1997) in Aralsko jezero (Small, 2001). Ti so vir dodatnih informacij o nenamernih posledicah ter boju med gospodarstvom in dru‘benimi interesi, iz katerih se lahko nau~imo nekaj dodatnih lekcij iz preteklosti. Avtorje, ki so prou~evali {tudijske primere, smo prosili, naj svoje prispevke sestavijo okrog {tirih klju~nih vpra{anj: • Kdaj je pri{lo do prvega verodostojnega znanstvenega “zgodnjega svarila” o mo`ni nevarnosti? • Kdaj in kaj so ali ~esa niso storili dr‘avni organi ali drugi za zmanj{anje tveganja? • Kak{ni so stro{ki in koristi ukrepanja ali neukrepanja, vklju~no z njihovo porazdelitvijo med skupinami in po ~asu? • Kaj smo se nau~ili, kar bi lahko pomagalo pri sprejemanju odlo~itev v prihodnosti? Uvod Uvod Uvod 15
16 Pozne Pozne lekcije lekcije iz iz zgodnjih zgodnjih zgodnjih svaril: svaril: previdnostno previdnostno previdnostno na~elo na~elo 1896–2000 1896–2000 1896–2000 Izbrani so bili primeri in avtorji, ki so lahko zanimivi za bralce na obeh straneh Atlantika. Tri poglavja so posve~ena severnoameri{kim problemom (onesna‘evanje Velikih jezer) ali predvsem severnoameri{kemu pristopu k re{evanju problemov, ki se ti~ejo tudi Evrope, npr. benzen in DES (estrogen dietilbestrol, ki se uporablja med nose~nostjo), avtorji pa so znanstveniki iz Severne Amerike (Gilbertson, Infante in soavtor Swann). Tri poglavja zajemajo vpra{anja, o katerih Severna Amerika in Evropa nista soglasni (hormoni kot spodbujevalci rasti, azbest in MTBE v bencinu). Preostala tri vpra{anja pa so pomembna tako za Severnoameri~ane, njihovo javno zdravje in okolje kot tudi za Evropejce. V~asih pravijo, da Zdru‘ene dr‘ave ne uporabljajo previdnostnega na~ela, opozoriti pa je treba (gl. preglednico 1.1), da so Zdru‘ene dr‘ave pomagale pri uveljavljanju na~ela “prepre~evanje iz previdnosti”, ne da bi ga nujno imenovale “previdnostno na~elo”. Previdnostno na~elo je postalo sporno tudi zaradi sporov med EU in ZDA glede uporabe hormonov pri govedu, gensko spremenjenih organizmov (v nadaljevanju GSO), svetovnega segrevanja in drugih vpra{anj, pri katerih so bili spodbujeni previdnostni pristopi. O tem, kaj previdnostno na~elo pomeni, in kako naj bi se izvajalo, potekajo burne razprave (da ne govorimo o terminolo{ki zmedi, zlasti med politiki na obeh straneh Atlantika). Eden od ciljev tega poro~ila je poskus izbolj{ati ~ezatlantsko razumevanje uporabe previdnostnega na~ela pri oblikovanju politike. Avtorje {tudij primerov, ki so svoje delo opravili brezpla~no, smo prosili, da naj bodo njiho- vi prispevki kratki, kar je bila o~itna ovira za podrobno obravnavo problemov; èleli smo namre~ izlu{~iti le klju~ne ugotovitve iz preteklih dogodkov in ne podrobnih analiz, ki so jih pripravili è drugi: te lahko dobite na podlagi virov, ki so navedeni v vsakem poglavju. Poudarjeno je bilo, da avtorji {tudij primerov niso brez izrazitega lastnega mnenja, saj so bili ve~inoma aktivni udele‘enci v dogodkih in procesih, ki so oblikovali zgodovino; ti so na kratko povzeti v vsakem poglavju. Joe Farman, avtor poglavja o halogeniranih ogljikovodikih, je npr. odkril šluknjo’ v stratosferski plasti ozona; Morris Greenberg je pomagal ustvariti prvi register azbestnega mezotelioma; Michael Gilbertson se je ve~ino svoje poklicne kariere ukvarjal s preu~evanjem onesna‘evanja Velikih jezer in se zavzemal za njihovo sanacijo; Peter Infante je opravil prvo skupinsko epidemiolo{ko raziskavo o delavcih, ki so izpostavljeni benzenu. Infante je Preglednica Preglednica 1.1 1.1 1.1 Nekateri Nekateri primeri primeri šprepre~evanje šprepre~evanje šprepre~evanje iz iz iz previdnosti’ previdnosti’ v v Zdruènih Zdruènih dràvah dràvah Vir: Vir: EEA Problem Problem šPre šPrepre~evanje šPre šPrepre~evanje pre~evanje iz iz previdnosti previdnosti previdnosti’ previdnosti previdnosti Prehrambna varnost Delaneyevo dolo~ilo v Zakonu o hrani, zdravilih in kozmeti~nih sredstvih (Food, (rakotvorni dodatki) Drug and Cosmetics Act), 1957–96, ki je izlo~ilo rakotvorne snovi ìvalskega izvora iz prehrambne verige ljudi. Prehrambna Prepoved uporabe okuènega ov~jega in kozjega mesa v varnost (BSE) prehrambni verigi ìvali in ljudi v zgodnjih 1970-ih letih, kar je morda pripomoglo k temu, da so se ZDA izognile BSE. Okoljska varnost (CFC) Prepoved uporabe klorofluoroogljikovodikov (CFC) v aerosolih leta 1977, nekaj let pred tem preden so bili podobni ukrepi sprejeti v ve~ini evropskih dràv. Javno zdravje (DES) Prepoved uporabe DES kot spodbujevalca rasti pri govedu v letih 1972–1979, skoraj 10 let pred prepovedjo v EU leta 1987. vrsto let delal na ameri{kem Ministrstvu za zdravje in varnost (the US Health and Safety Department) ter si prizadeval za zmanj{anje izpostavljenosti delavcev benzenu in drugim onesna‘evalom. Vsi drugi avtorji so odigrali bolj ali manj pomembno vlogo na podro~jih, ki jih obravnavajo v svojih poglavjih: ~e ne bi poglobljeno preu~evali podro~ij, o katerih pi{ejo v na{em poro~ilu, jih ne bi zaprosili za njihov prispevek. Od vseh smo – kot od uglednih znanstvenikov na svojih podro~jih – pri~akovali ~im ve~jo objektivnost pri odgovarjanju na {tiri vpra{anja, ki smo jim jih zastavili. Vklju~enost avtorjev v dogajanje, povezano s prou~evanjem {tudij primerov, o katerih pi{ejo, je torej predstavljena bralcem.
Page 1 and 2: ISBN 961-6324-19-5 9 7 8 9 6 1 6 3
Page 4 and 5: Poro~ilo Poro~ilo o o okoljskih oko
Page 6: IZVIRNIK IZVIRNIK Uredni{ki Uredni{
Page 9 and 10: Prvo jasno in verodostojno zgodnje
Page 11 and 12: Zahvala Zahvala Ekipi urednikov se
Page 13 and 14: 6.4 6.4 Znanstveno Znanstveno razum
Page 15: 14 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 19 and 20: 18 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 67 and 68:
66 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
100 Pozne Pozne lekcije lekcije iz
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219:
show all

Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?