Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

More documents

Recommendations

Info

{kotskega sleda med letoma 1818 in 1863, ko se je povr{ina vise~ih mre‘, ki jih je vozila posamezna ladja, pove~ala s 3.800 na 14.000 kvadratnih metrov, ulov pa se je kljub temu zmanj{al s 125 na 82 cranov (sod~kov-votla mera 170 litrov za sve‘e slede). Ti podatki so mu kar preve~ o~itno kazali, da »nadaljnji dokazi niso potrebni«. Zapisal je: »Vedno sem bil skepti~en glede neiz~rpnosti ribjih jat in z lahkoto si lahko predstavljam, da bi bil prelov rib, ki se mu nekateri ljudje toliko posmehujejo, ve~ kot mogo~ … Glede na stanje se bojim, da se bo veliko ribi{tvo v Wicku nekega dne kon~alo. Ko se je vse skupaj za~elo, je ribi~ lahko mre‘e, ki jih je potreboval, nosil v ko{ari na hrbtu, zdaj pa potrebuje voz in mo~nega konja.« Nadaljnje ukrepanje oziroma neukrepanje Izkazalo se je, da so bile Bertramove besede prero{ke. Ve~ desetletij pozneje je Thomas Huxley, predsednik Kraljevske akademije in in{pektor za ribi{tvo (ki ni bil neumen, a je zdaj nepriljubljen zaradi svojega komentarja, da »je morski ribolov neiz~rpen« (Huxley, 1883)), {e vedno trdil, da glede britanskega sleda na splo{no »ni ni~esar, kar bi kazalo, kolikor sam opa‘am, da je bilo v ve~letnem povpre~ju njihovo {tevilo ve~je ali manj{e kakor zdaj« (Huxley, 1881). Leta 1883 pa je parlamentarni odbor celo menil, da »ni nobenega kazalca za kakr- {enkoli upad {tevila sledov v na{em odprtem morju«. Iztovore so po vsej verjetnosti ena~ili z velikostjo stale‘a, ne da bi upo{tevali, da je {lo za ve~je prizadevanje, ve~je zajeto obmo~je in dalj{o sezono. V devetdesetih letih 19. stoletja je Nemec Heincke, v nasprotju s splo{nim prepri~anjem, ugotovil, da sled obstaja v jatah, ki jih je potrebno lo~eno obravnavati. Do takrat so izginile tudi najbolj skrite jate Wicka in Moraya Firtha. Ribolov se je premaknil {e dlje od obale in v prvi polovici 20. stoletja je ulov sleda v severnem Atlantiku na splo{no nihal brez ugotovljenih zakonitosti. Razlog za to pa niso bile toliko pretekle izku{nje in ravnanje, temve~ predvsem nemir na trgih celinske Evrope, ki je zadrèval tehnolo{ki potencial novih motoriziranih ribi{kih ladij za ribolov z vise~imi mre‘ami. Ko se je pozneje v drugi polovici 20. stoletja razvilo »industrijsko« ribi{tvo za pridobivanje ribje moke in olja, se je podcenjevalo tako novo tehnologijo kot varnostne omejitve. To je v sedemdesetih letih 20. stoletja pripeljalo severnomorskega sleda do roba propada, kar je bil povod za prepoved ribolova. Stale‘i so si opomogli, in ko je bil ribolov spet dovoljen, je bilo industrijsko ribi{tvo sleda omejeno, vendar je pritisk ribolova za »prehrano ljudi« ostal tolik{en, da je bilo treba sredi devetdesetih let uvesti nadaljnje preventivne ukrepe, dokler si niso stale‘i {e enkrat opomogli. Kot se zdi, smo se do konca devetdesetih let 20. stoletja vendarle nau~ili dovolj, da smo prepre~ili popoln propad, te‘ko pa bi se pohvalili z modelom u~inkovitega upravljanja. 2.2.2 Prihod parnih plovil z vle~nimi mre‘ami Pomemben korak v razvoju dogodek s konca 19. stoletja je bil za~etek ribolova »pridnenih« rib (kot so trske, vahnje, moli in morski listi) s parnimi plovili z vle~nimi mre‘ami. To je omogo~ilo dostop do obmo~ij, ki so prenevarna oziroma nedostopna za plovila na jadra ali vesla (naravni ustreznik sodobnim obmo~jem »brez ribolova«). To je pove~alo zmo‘nost vleke mre‘, kar je imelo za posledico vse ve~je ulove. Ribolov z vle~nimi mre‘ami je razdelil strokovnjake in ribi~e. Glavne prito‘be so se nana{ale na dejstva, da ribolov z vle~nimi mre‘ami uni~uje ikre na morskem dnu, povzro~a ulov nezrelih rib, ima za posledico izgube zaradi po{kodovanih rib ter se prekriva z ribolovom drugih ribi~ev. Poleg tega ribi~i, ki lovijo z vle~nimi mre‘ami (mobilni outsiderji), iz~rpavajo tradicionalna ozemlja drugih. Zanimivo je, da so se è leta 1883 ribi~i, ki so lovili z vle~nimi mre‘ami in imeli bazo v Yarmouthu, prostovoljno odlo~ili, da v dolo~enih letnih ~asih ne bodo lovili na dolo~enih obmo~jih na odprtem morju. Tako naj bi se izognili ulovu nezrelih rib. Vendar so to odlo~itev spodkopavali drugi ribi~i z vle~nimi mre‘ami, zato so namero opustili. Nadaljnje ukrepanje oziroma neukrepanje Leta 1865 je Bertram spro‘il obto‘be proti ribolovu z vle~nimi mre‘ami, ~eprav je tudi sam menil, da je tak{en na~in ribolova najbolj{i, ~e se ga uporablja preudarno (Bertram, 1865, str. 308). Do leta 1883 so na podlagi parla- Ribi{tvo: Ribi{tvo: prelov prelov 23
24 Pozne Pozne lekcije lekcije iz iz zgodnjih zgodnjih zgodnjih svaril: svaril: previdnostno previdnostno previdnostno na~elo na~elo 1896–2000 1896–2000 1896–2000 mentarne preiskave spro‘ili {e eno raziskavo, katere ugotovitev je bila, da ulov nezrelih rib pri ribolovu z vle~nimi mre‘ami ni vreden omembe (da je manj{i od ulova nezrelih rib pri ribolovu s tradicionalnimi ve~kratnimi trnki in parangalom), da je bila ve~ina ulovljenih rib nepo{kodovana in zatorej primerna za prodajo ter da od komercialnih vrst le‘ijo na morskem dnu samo ikre sleda, pa {e glede teh je vpra{ljivo, ali bi jih z mre‘ami sploh po{kodovali. Glede u~inkov ribolova z vle~nimi mre‘ami v najbolj dostopnih obalnih vodah pa je McIntosh, avtor raziskave, dejal, da bi jih »z ribolovom z vle~nimi mre‘ami zelo lahko opusto{ili« in da bi bila za~asna ustavitev ribolova z vle~nimi mre‘ami »zelo dragocen poskus. To bi pomirilo zagovornike razli~nih stali{~, poleg tega tako ne bi tvegali in ne bi nikomur {kodili.« To so podprli {kotski ribi{ki funkcionarji, nekateri drugi strokovnjaki, nekateri ribi~i, ki so lovili z vle~nimi mre‘ami, ter tudi dokazi iz sosednjih dr‘av in Zdru‘enih dr‘av Amerike. Sklep preiskave je bil, da kljub medsebojnim obto‘bam ribi~ev za kakr{enkoli upad »na zaloge rib precej vplivajo« naravna nihanja. Zaradi izgube dragocenega ulova prepovedi ne bi mogli upravi~iti, razen ~e bi izsledki raziskave nedvoumno pokazali, da je to nujno. To je bilo sporno. (Samo) na [kotskem so kljub preiskavi sprejeli politi~no odlo~itev, da prepovedo ribolov z vle~nimi mre‘ami v obalnih vodah, vklju~no z Morayem in drugimi morskimi o‘inami. To se je nadaljevalo do dvajsetih let 20. stoletja, ko so ribi~i pod pritiskom {ibkega trga sleda in iskanja alternativ za~eli vle~i svoje ribi{ke mre‘e s plovci, ki so jih u~inkovito uporabljali kot vle~ne mre‘e. Za~etni veliki ulovi trsk in morskih listov so kazali, da je prej{nja politika uspe{no omogo~ala vzdr‘evanje stale‘ev. 2.2.3 Stro{ki in koristi Mogo~e je navesti nekaj kvalitativnih ugotovitev glede neposrednih stro{kov in koristi ukrepov iz 19. stoletja, ki zadevajo ribolov angle{kega sleda in ulov te vrste z vle~nimi mre‘ami (MacGarvin in Jones, 2000). [kotska mesta, kot je Wick, ki so bila mo~no odvisna od lokalnega ribolova sleda, so za~ela izumirati. Centralizacija, ki je spremljala ribolov z vle~nimi mre‘ami, je prispevala k razcvetu ve~jih sredi{~, kot so Fraserburgh, Peterhead in Aberdeen, kar je {lo na {kodo manj{ih skupnosti. Enak razcvet so do‘ivela tudi doma~a pristani{~a, kot so Grimsby, Hull, Newlyn, Fleetwood in Swansea, ki so bila opori{~a ladij za ribolov z vle~nimi mre‘ami in so lovila tudi dale~ proti jugu. V dalj{em obdobju je 19. stoletje nanizalo dogodke, ki jih je mogo~e spremljati do dana{njega dne. ê se osredoto~imo na [kotsko, so ulov in tona‘a plovil (vklju~no z ladjevjem za ribolov sleda in pridnenih rib) med letoma 1898 in 1998 ostali precej nespremenjeni, to je pribli‘no 333.000 oziroma 109.000 ton ([kotski urad, od 1898 do danes). Vendar je {tevilo ladij upadlo z 11.536 na 2661, {tevilo ribi~ev pa s 36.161 na 7771. [tevilo ladij na jadra in vesla je z 11.383 padlo na ni~lo, mo~no pa se je pove~ala poraba fosilnih goriv. Razvoj je zelo nihal, na splo{no pa se razcvet ni ohranjal. Do konca devetdesetih let 20. stoletja je bil v skladu z Zeleno knjigo Evropske komisije za ribi{tvo (Evropska komisija, 2001b), povpre~en ~isti dobi~ek na kapital, vlo‘en v {kotsko ladjevje za ribolov pridnenih rib, samo 0,1 odstotka na leto. Vpra{amo se lahko, kaj sploh smo pridobili z nalo‘bami v tehnologijo. ê ni~ drugega je opazen upad {tevila smrti na morju (~eprav ribolov {e naprej ostaja nevarna dejavnost). V uspe{nih letih je ribolov nekaterim posameznikom morda pomenil na~in za pridobitev precej{njega kapitala na relativno odro~nem obmo~ju, kjer so ekonomske prilo‘nosti precej omejene. Ta kapital je bilo potem mogo~e nalo‘iti v druge dejavnosti oziroma kam drugam, kjer so bili dobi~ki vi{ji. V tak{nih okoli{~inah ni pretiranega zanimanja za ohranjanje trajnostnega ribi{tva. Za druge (verjetno za ve- ~ino) pa je to bil in ostal na~in ‘ivljenja z globoko ukoreninjeno ‘eljo, da ga ohranijo za prihodnje generacije, in imeli so ob~utek, da jih silijo naprej po poti, katere smeri ne obvladajo. Sprememba sestave ulova na [kotskem je bila v tem obdobju, ki je zajemalo celo stoletje, v celoti precej podobna tisti na Severnem morju. Prvi~, povsod po Severnem morju je ulov sleda za prehrano ljudi postal manj pomemben.
Page 1 and 2: ISBN 961-6324-19-5 9 7 8 9 6 1 6 3
Page 4 and 5: Poro~ilo Poro~ilo o o okoljskih oko
Page 6: IZVIRNIK IZVIRNIK Uredni{ki Uredni{
Page 9 and 10: Prvo jasno in verodostojno zgodnje
Page 11 and 12: Zahvala Zahvala Ekipi urednikov se
Page 13 and 14: 6.4 6.4 Znanstveno Znanstveno razum
Page 15 and 16: 14 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 23: 22 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 75 and 76:
74 Pozne Pozne lekcije lekcije iz i
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
100 Pozne Pozne lekcije lekcije iz
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219:
show all

Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno načelo 1896-2000

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?