Diferencialne enačbe za FM
Diferencialne enačbe za FM
Diferencialne enačbe za FM
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
5. Sistemi diferencialnih enačb 43<br />
ki je lokalno integrabilen na (0, a). Potem obstaja natanko ena reˇsitev <strong>enačbe</strong><br />
pri <strong>za</strong>četnem pogoju (x0, y0) ∈ (0, a) × (0, b) n .<br />
Velja tudi globalna verzija:<br />
Izrek 5.3. (Globalni eksistenčni izrek). Naj bo y ′ = f(x, y) sistem linearnih<br />
diferencialnih enačb in f ∈ C([0, a] × R n ), f Lipschitzova na y s koeficientom<br />
k(x), ki je integrabilen na [0, a]. Potem obstaja natanko ena reˇsitev <strong>enačbe</strong> pri<br />
<strong>za</strong>četnem pogoju (x0, y0) ∈ [0, a] × R n .<br />
2. Sistemi linearnih diferencialnih enačb<br />
Definicija 5.4. Sistem n linearnih diferencialnih enačb prvega reda je sistem<br />
oblike<br />
y ′ = A(x)y + b(x), (5.1)<br />
kjer je A : [0, a] → R n×n matrična funkcija, b : [0, a] → R n pa vektorska.<br />
Če sta A in b zvezni, je desna stran Lipschitzova na y, <strong>za</strong>to ima enačba pri<br />
danem <strong>za</strong>četnem pogoju eno samo reˇsitev, ki je definirana na [0, a]. Struktura<br />
prostora reˇsitev je enaka kot pri linearni diferencialni enačbi 1.reda.<br />
Izrek 5.5. Naj bo yp reˇsitev sistema (5.1). Potem je vsaka druga reˇsitev<br />
oblike y = yp + yh, kjer je yh reˇsitev homogenega sistema<br />
y ′ = A(x)y. (5.2)<br />
Prostor reˇsitev homogene <strong>enačbe</strong> je n-dimenzionalen vektorski prostor, prostor<br />
reˇsitev nehomogene <strong>enačbe</strong> pa n-dimenzionalen afin prostor.<br />
Dokaz. Z enakim računom, kot pri dokazu trditev 3.3. in 3.5. preverimo,<br />
da velja y = yp + yh in da je prostor reˇsitev homogenega sistema vektorski<br />
prostor. Doka<strong>za</strong>ti moramo, da je n-dimenzionalen. Po izreku 4.5. obstajajo<br />
reˇsitve yi homogenega sistema, ki ustre<strong>za</strong>jo <strong>za</strong>četnim pogojem yi(0) = ei, kjer<br />
je ei i-ti enotski vektor. Te reˇsitve sestavimo v matriko, ki jo imenujemo<br />
matrika Wronskega:<br />
W (x) = [y1, y2, . . . , yn].<br />
Ker je W (0) = I, je w(0) = 1, kjer je w(x) := det W (x) determinanta<br />
Wronskega. Zaradi zveznosti reˇsitev in determinante je determinanta Wronskega<br />
neničelna ˇse na neki okolici točke 0, kar pomeni, da reˇsitve sestavljajo