Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
21.02.2014 • Views
Share Embed Flag

Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna

Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna

Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
nasa.lekarna.si

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

<strong>Revija</strong><br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong><br />

življenjski<br />

<strong>slog</strong><br />

številka 74, letnik 08, junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Skodelica nesladkanih jagod ima samo<br />

55 kalorij in nič maščob. Jagode so tudi<br />

odličen vir folne kisline, kalija in vlaknin.<br />

Osebno: Gaj Trček, fant s Tourettovim sindromom / Aktualno: Suha koža stopal:<br />

Objemite poletje! / Preudarno: Klopnega meningoencefalitisa ne povzročajo samo<br />

klopi / Kako deluje: Presneta ušesa / Odkrito o skritem: Naj poletna romanca<br />

ne prinese neprijetnih posledic / Otroci in mladostniki: Blažje prebavne težave<br />

otrok / Koža razkriva: Kdaj z otrokom s kožno boleznijo k <strong>zdrav</strong>niku? /

Lekarna24ur -<br />

najboljša spletna destinacija <strong>za</strong> vaše <strong>zdrav</strong>je.<br />

5 % nižje spletne cene - prihranek pri vsakem nakupu.<br />

BrezplaËna navadna dostava pri nakupu nad 50 EUR.<br />

BrezplaËna navadna dostava vsak prvi torek v mesecu.<br />

Posebne spletne akcije.<br />

Razširjena ponudba izdelkov.<br />

Strokovnost in oseben pristop.<br />

Posvetovanje s farmacevti prek spletnega obrazca,<br />

SMS lekarne in v klepetalnici.<br />

Ugodnosti Kartice zvestobe Lekarne Ljubjana.

junij/julij/avgust 2013<br />

NAŠA LEKARNA<br />

3<br />

Ko gre družina na dopust<br />

oziroma<br />

kdo bo poskrbel <strong>za</strong> posadko?<br />

Rad potujem z letalom. Še vedno. Ohranil sem nekaj tiste otroške<br />

radovednosti, kako bo. Še posebej mi je vznemirljiv trenutek vzleta!<br />

Ko pilot doda plin in požene motorje do maksimalne moči. Čutim,<br />

kako me prilepi na naslonjalo sedeža. Vzletimo. Hitro dobivamo višino.<br />

Zavoj v levo. Svet spodaj se pomanjša. Preletimo Kamniške Alpe.<br />

Hej, sami znani vršaci! Iz <strong>za</strong>maknjenosti me zmoti stevardesa, ki me<br />

vpraša po željah glede postrežbe. Za nas potnike je dobro poskrbljeno,<br />

toda kdo bo poskrbel <strong>za</strong> posadko?<br />

q q q<br />

Junij je. Mesec rož, pokošenih trav in zrelih češenj. Čas pričakovanja<br />

dopusta. Zdaj boste končno lahko nadoknadili vse, kar ste med letom<br />

<strong>za</strong>mudili! Brez telefona in e-pošte, nič sestankov, nobenih skrbi.<br />

Vse štiri boste dali od sebe in ta trenutek še niti ne veste, kje jih boste<br />

potem našli. V mislih ležite nekje pod borovcem, tik ob vas vaš partner.<br />

Zgolj »slučajno« se drug drugega prav narahlo dotikata. Košate<br />

veje delajo prijetno senco. Z morja prav narahlo pihlja. Otroci se složno<br />

igrajo, nobenega prepira <strong>za</strong>radi kanglic, lopatk ...<br />

Tole besedilo ima vsaj eno lepotno napako: <strong>za</strong>četi bi se moralo s<br />

»pred mnogimi leti« ali pa vsaj z »nekoč, ko bo …« Letos se namreč vreme<br />

še obotavlja. Toda glej ga zlomka, ko res pride dan »D-dopusta«, gre<br />

vse narobe. Kako je to mogoče, ko pa smo se vsi tako veselili?<br />

Najprej se je treba uglasiti. To je najbolj <strong>za</strong>htevna fa<strong>za</strong> družinskega<br />

dopusta. Kot vzlet letala. Da lahko greste končno na dopust, ste morali<br />

marsikaj postoriti. In porabiti veliko energije. Prav tako otroci v šoli.<br />

Vsi potrebujete počitek, pozitivna sporočila in čustveno oporo. Razmislite<br />

o tem, ali vam bolj ustre<strong>za</strong> hiter preskok na dopust ali potrebujete<br />

dan ali dva, da boste lahko odmislili stvari, ki so vas okupirale<br />

med letom ter v miru vse pripravili. Mimogrede, pohvala partnerju,<br />

ki je pripravil slastne sendviče <strong>za</strong> na pot, dobro dene. Prilagodite cilje<br />

svojim fizičnim in finančnim zmožnostim. Bodite ustvarjalni, a hkrati<br />

ne pričakujte preveč.<br />

Po nekaj dneh se boste uglasili. Vse bo v redu. Pred vami so prijetni<br />

dnevi. Oddih, akcija, doživetja, sprostitev. Skupaj se posvetujte in<br />

načrtujte. Raziskujte kraje, kamor vas bo <strong>za</strong>neslo. Pozor, lahko boste<br />

imeli abstinenčno krizo! Raje kot odgovarjanju na telefonske klice se<br />

posvetite bližnjim. Otroke pripravite na ločitev od družinskih elektronskih<br />

naprav. Bodite zgled, a tudi prilagodljivi. Občasno si lahko<br />

privoščite izjemo: pregled e-pošte, pošiljanje kratkih sporočil ali vsaj<br />

ogled filma. Poskrbite tudi <strong>za</strong> udobje hišnega ljubljenčka. Proslavite<br />

počitniške podvige. Pogovarjajte se o njih in ob skupnem gledanju fotografij<br />

podoživljajte prijetne občutke.<br />

q q q<br />

Dopust naj bo res kot prijeten polet z letalom. Vznemirjenje, prijaznost,<br />

udobje, <strong>za</strong>upanje. Toda posadka boste tokrat vi – vsi družinski<br />

člani … Pa miren vzlet v poletje!<br />

Uvodnik<br />

mag. Damjan Slabe,<br />

prof. <strong>zdrav</strong>. vzgoje,<br />

Zdravstvena fakulteta<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je<br />

poljudno-strokovni vodič<br />

<strong>za</strong> učinkovito in pravilno<br />

jemanje <strong>zdrav</strong>il.<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je revija<br />

<strong>za</strong> izboljšanje kakovosti<br />

<strong>zdrav</strong>ja in življenja.

Osebno 14<br />

Gaj Trček, fant s<br />

Tourettovim sindromom<br />

Gaja se najbrž spomnite kot udeleženca<br />

televizijskega šova X Factor,<br />

v katerem se je kot član skupine<br />

2byone prebil v finale. Tudi<br />

sicer je borben fant, čeprav mu<br />

življenje ni namenilo lahke poti.<br />

Že v otroštvu je namreč opazil<br />

prve znake redke motnje, Tourettovega<br />

sindroma. Kljub bolezni<br />

in boleči izgubi očeta ga prirojeni<br />

optimizem spodbuja k doseganju<br />

veliko višjih ciljev, kot si jih <strong>za</strong>stavi<br />

njegov povprečen vrstnik.<br />

Aktualno 22<br />

Suha koža stopal:<br />

Objemite poletje!<br />

Le kdo bi si želel biti v koži, ki je<br />

hrapava in suha, se morda celo prekomerno<br />

lušči ter je srbeča? Žal<br />

pa hrapava, razpokana, luskava in<br />

srbeča koža na stopalih in nogah<br />

ni nobena redkost. »Vzroki <strong>za</strong> nastanek<br />

prekomerno suhe kože so lahko<br />

različni, v vsakem primeru pa koža<br />

potrebuje intenzivno nego, strokovne<br />

nasvete ali ustrezno terapijo. Le tako<br />

lahko koža ponovno postane gladka<br />

in prožna,« poudarja pedikerka Jana<br />

Akerman.<br />

Poletna<br />

priloga<br />

Bolezni na potovanju<br />

lahko resno ogrozijo<br />

življenje<br />

30<br />

»Populacija potnikov, ki pred odhodom<br />

na pot iščejo <strong>zdrav</strong>stveni nasvet,<br />

je zelo pisana. Vključuje ljudi<br />

vseh starosti, z različnimi osnovnimi<br />

boleznimi in težavami, različnimi pogoji<br />

bivanja in različnimi aktivnostmi<br />

na potovanju,« piše <strong>zdrav</strong>nica<br />

Tadeja Kotar. V svojem prispevku<br />

prinaša nasvete, ki bi se jih moral<br />

držati vsakdo, ki potuje – da bodo<br />

počitnice potekale brez težav in<br />

da bomo znali ukrepati, če do njih<br />

vendarle pride.<br />

VSEBINA<br />

Uvodnik 3 Ko gre družina na dopust oziroma<br />

kdo bo poskrbel <strong>za</strong> posadko<br />

Za <strong>za</strong>četek 6 Makroskop<br />

Boljši svet 7 Petka <strong>za</strong> nasmeh<br />

Po nasvet v lekarno 11<br />

Poiščimo pravo rešitev 12 Družinske radosti pod soncem<br />

Osebno 14 Gaj Trček, fant s Tourettovim sindromom<br />

Aktualno 22 Suha koža stopal: Objemite poletje!<br />

Skriti <strong>za</strong>kladi narave 28 Gvarana – rastlina, ki daje energijo<br />

Poletna priloga 30 Bolezni na potovanju lahko resno ogrozijo življenje<br />

36 Da bo poletje resnično brezskrbno<br />

42 Naj vam potovalna slabost ne pokvari izleta<br />

46 Poleti je naša koža zelo obremenjena<br />

50 Kje vas čevelj žuli?

Preudarno<br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 82<br />

Klopnega meningoencefalitisa<br />

ne povzročajo<br />

samo klopi<br />

Klopni meningoencefalitis je resno<br />

obolenje centralnega živčnega<br />

sistema, ki ga običajno povzroči<br />

vbod okuženega klopa. Na<br />

Koroškem pa je bil aprila lani prvič<br />

v Sloveniji odkrit in doka<strong>za</strong>n<br />

primer izbruha okužbe s klopnim<br />

meningoencefalitisom tudi po<br />

<strong>za</strong>užitju surovega kozjega mleka.<br />

Strokovnjaki opo<strong>za</strong>rjajo na previdnost<br />

pri uživanju surovega mleka<br />

in mlečnih izdelkov ter pravočasno<br />

<strong>za</strong>ščito s cepljenjem.<br />

Odkrito<br />

o skritem 96<br />

Naj poletna romanca<br />

ne prinese neprijetnih<br />

posledic<br />

Temperature še niso preveč poletne,<br />

a vendar že velika večina mladih<br />

komaj čaka na konec šolskih<br />

obveznosti ter pričetek počitnic.<br />

»Počitnice so sinonim brezskrbnosti,<br />

potovanj, nepo<strong>za</strong>bnih doživetij<br />

ter novih poznanstev, ki včasih lahko<br />

vodijo tudi v kakšno vročo poletno<br />

romanco. Ta pa lahko poleg užitkov<br />

prinese tudi skrb, če pred tem ne poskrbimo<br />

<strong>za</strong> ustrezno <strong>za</strong>ščito.« opo<strong>za</strong>rja<br />

<strong>zdrav</strong>nica Nina Jugovar.<br />

Pogled<br />

iz<strong>za</strong> meje<br />

Andrej Zorko, Bali<br />

108<br />

Andrej Zorko pravi, da živi svoje sanje.<br />

Zagotovo mu lahko verjamemo<br />

na besedo, saj živi v Indoneziji, na<br />

tropskem otoku Bali. »Na Bali sem<br />

sprva odšel kot turist in <strong>za</strong>gledal sem<br />

idejo <strong>za</strong> posel. Tako sem odprl podjetje<br />

in <strong>za</strong>čel uvažati ter prodajati darilne<br />

izdelke po slovenskih trgovinah. Nato<br />

sem na Bali odšel še velikokrat, in ko<br />

sem tam spoznal svojo sedanjo ženo, se<br />

je moje življenje obrnilo v drugo smer,«<br />

pripoveduje Andrej.<br />

54 Zdrava poletna osvežitev<br />

Kako deluje 60 Presneta ušesa<br />

10 dobrih novic 66<br />

Otroci in mladostniki 68 Blažje prebavne težave otrok<br />

74 Kdaj z otrokom s kožno boleznijo k <strong>zdrav</strong>niku?<br />

Znanje <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 80 Gvarana – naravna energija<br />

Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 82 Klopnega meningoencefalitisa ne povzročajo samo klopi<br />

Portret farmacevta 88 Darinka Kramberger, mag. farm.<br />

Koža razkriva 90 Kdo se boji krem <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem?<br />

Odkrito o skritem 96 Naj poletna romanca ne prinese neprijetnih posledic<br />

V gibanju 102 Znate pravilno plavati?<br />

Pogled iz<strong>za</strong> meje 108 Bali<br />

Vadba <strong>za</strong> možgane 112 Križanka<br />

Naša <strong>lekarna</strong> svetuje 113

6<br />

NAŠA LEKARNA<br />

Makroskop<br />

Dihec Mihec uči otroke pravilno dihati<br />

Ob svetovnem dnevu astme, 7. maju,<br />

sta farmacevtska družba Lek, član<br />

skupine Sandoz, in Inštitut Spolint v<br />

okviru programa Astma in šport otroke<br />

z dihalnico in izobraževalno pravljico o<br />

Dihcu Mihcu in Tačku Dlačku poučila<br />

o pomenu pravilnega dihanja <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong><br />

način življenja. Aktiven pristop k življenju<br />

z astmo že od otroštva naprej je poleg<br />

ustreznega <strong>zdrav</strong>ljenja namreč ključni<br />

dejavnik kakovostnega življenja z astmo,<br />

ene najpogostejših kroničnih bolezni,<br />

s katero se po ocenah srečuje kar 300<br />

milijonov svetovnega prebivalstva. Astma<br />

je najbolj pogosta kronična bolezen<br />

otrok povsod po svetu in predstavlja<br />

pomemben <strong>zdrav</strong>stveni problem.<br />

»Ocenjujemo, da ima v Sloveniji astmo<br />

okrog 14 % šolskih otrok. Astma se lahko pojavi kadarkoli v<br />

življenju, najpogosteje pa v otroški dobi. Raziskave kažejo, da<br />

visok delež otrok ne preraste astme, ampak da se pri polovici<br />

otrok bolezen izboljša, »navidezno izgine« in se lahko v odrasli<br />

dobi ponovno pojavi. Otroci z astmo se morajo izogibati<br />

stika s sprožilci astme (alergeni, na katere so alergični,<br />

dražljivci) ter upoštevati navodila <strong>zdrav</strong>nika o rednem jemanju<br />

preprečevalnih <strong>zdrav</strong>il ter zgodnjem prepoznavanju morebitnih<br />

poslabšanj. Poleg rednega <strong>zdrav</strong>ljenja z <strong>zdrav</strong>ili je <strong>za</strong> otroka z<br />

astmo zelo pomemben <strong>zdrav</strong> življenjski <strong>slog</strong>: otroci ne smejo<br />

biti izpostavljeni cigaretnemu dimu, zelo priporočamo redno<br />

ukvarjanje s športom, ki ga veseli, pravilno dihanje, <strong>zdrav</strong>o<br />

prehrano in gibanje na svežem zraku,« je povedal Uroš<br />

Krivec, dr. med., vodja Službe <strong>za</strong> pljučne bolezni Pediatrične<br />

klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.<br />

V raziskavi, ki jo je med bolniki z astmo v Sloveniji opravil<br />

Klinični oddelek <strong>za</strong> pljučne bolezni in alergijo Bolnišnice<br />

Golnik, se je izka<strong>za</strong>lo, da bolniki preslabo poznajo astmo in<br />

<strong>za</strong>to so tudi rezultati <strong>zdrav</strong>ljenja slabši. Pomembno je, da je<br />

bolnik z astmo o svoji bolezni kakovostno poučen, saj lahko<br />

Z leve Marko Baloh, Mojca Pavlin (Lek), Uroš Krivec, Milan Hosta<br />

tako pomembno izboljša kakovost življenja in posledično<br />

zmanjša izostanke od dela ali s pouka <strong>za</strong>radi poslabšanj<br />

astme in potrebnih hospitali<strong>za</strong>cij.<br />

»Prav <strong>za</strong>to je pomembno, da že otroke, tudi tiste, ki nimajo<br />

težav z astmo ali alergijami, učimo o pomenu pravilnega<br />

dihanja in <strong>zdrav</strong>ega načina življenja. V kolikor je le mogoče,<br />

je treba dihati skozi nos in tako, da se pri vdihu trebušna<br />

prepona pomakne navzdol in zrak napolni spodnji del pljuč. To<br />

otroke v poučni pravljici, ki smo jo pripravili v okviru programa<br />

Astma in šport, uči Dihec Mihec,« je razložil dr. Milan Hosta,<br />

direktor Inštituta Spolint in vodja programa Astma in šport.<br />

Pravljica je dostopna na www.dihalnica.si.<br />

Kolesar Marko Baloh pa vabi na 6. Lekov kolesarski maraton<br />

»Za boljši dih«, ki bo potekal od 2. do 5. julija. Kolesarji bodo<br />

v štirih dneh prevozili okoli 400 kilometrov, pot pa jih bo<br />

vodila od Lendave, prek Rogaške Slatine, Metlike in Kočevja<br />

do Ljubljane. Kolesarje bo spremljala mobilna ekipa Astma<br />

in šport, ki bo v krajih po Sloveniji opravljala brezplačna<br />

testiranja pljučnih funkcij s spirometrom – lani se jih je ob<br />

maratonu udeležilo več kot sto ljudi.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

7<br />

Boljši svet<br />

V<br />

Sloveniji so mnogi pripravljeni ponuditi svojo pomoč,<br />

vendar ne vedo, ali bo prišla v prave roke.<br />

Predstavljamo vam ustanove in ljudi, <strong>za</strong> katere je jasno,<br />

kakšno pomoč zbirajo in komu je namenjena.<br />

Petka <strong>za</strong> nasmeh<br />

Šolska kosila so veliko finančno breme, ki ga nekateri starši ne<br />

zmorejo nositi. Da bi tudi njihovi otroci imeli <strong>za</strong>gotovljen šolski<br />

obrok, se je skupina prostovoljcev organizirala v društvo<br />

Petka <strong>za</strong> nasmeh. Tako vsak somišljenik mesečno prispeva pet<br />

evrov, ki gredo <strong>za</strong> plačila položnic šolskih obrokov otrok.<br />

Lani septembra je bil v Tedniku objavljen prispevek o lačnih šolarjih,<br />

katerih starši ne zmorejo plačevati šolskih obrokov. Zgodba<br />

se je dotaknila tudi Milana Jakopoviča, ki je s svojimi somišljeniki<br />

dva meseca pozneje osnoval društvo Petka <strong>za</strong> nasmeh. Ideja je, da<br />

vsak petkar mesečno prispeva pet evrov <strong>za</strong> obrok enega otroka.<br />

Skupine ljudi, ki pomagajo, t. i. petkarji, se oblikujejo po imenih<br />

otrok, <strong>za</strong> katere zbirajo denar.<br />

Društvo se poveže z osnovnimi šolami, ravnatelji pa s pomočjo<br />

svetovalnih služb poiščejo otroke, ki so najbolj potrebni pomoči.<br />

Nato pokličejo starše ter jim na prijazen način predstavijo projekt<br />

in obliko pomoči, na njih pa je, če jo tudi sprejmejo.<br />

Sistem plačevanja poteka tako, da šole pošljejo položnice na<br />

društvo, to pa plača znesek obroka <strong>za</strong> posameznega otroka. O<br />

plačilu položnice <strong>za</strong> določenega otroka obvestijo vse, ki so prispevali<br />

<strong>za</strong> tega otroka. Število petkarjev, ki prispevajo <strong>za</strong> posameznega<br />

otroka, je različno – variira glede na cene šolskih<br />

obrokov, ki se razlikujejo od šole do šole, in vrsto obroka. Starši<br />

denarja ne dobijo neposredno, <strong>za</strong>to da ne bi negativno vplival<br />

oziroma poslabšal njihovega cenzusa socialne pomoči.<br />

»Petkarji so upokojenci, brezposelni, samohranilci, skratka vsi dobrega<br />

srca, ki jim solidarnost v teh časih nekaj pomeni,« je pojasnila Katja<br />

Škrbec iz Petke <strong>za</strong> nasmeh. Število prostovoljcev, ki s »petkami«<br />

rišejo nasmehe na obraze otrok pa tudi njihovih staršev, je<br />

že okoli 180.<br />

Kako se pridružim?<br />

Povsem preprosto! Oglasi se nam na enega od naših elektronskih<br />

naslovov.<br />

Dobrodelno društvo Petka <strong>za</strong> nasmeh<br />

Na Herši 15, 1000 Ljubljana<br />

Telefon: 040 888 886 (Milan), 040 237 611 (Rok),<br />

040 888 846 (Dolores)<br />

e-naslov: info@petka<strong>za</strong>nasmeh.si, nic.lacen@gmail.com<br />

Spletna stran: www.petka<strong>za</strong>nasmeh.si<br />

FB profil: http://www.facebook.com/Petka.<strong>za</strong>.Nasmeh<br />

TRR: IBAN SI56 3300 0000 5951 717 (HYPO BANK, d. d.)<br />

revija <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong> življenjski <strong>slog</strong><br />

Junij/julij/avgust 2013, letnik 8, št. 74<br />

Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />

Naklada: 42.000 izvodov<br />

Vrednost izvoda: 3,67 €<br />

Letna naročnina: 41,10 €<br />

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />

T: (01) 5611 892, F: (01) 5611 342<br />

E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

Uredništvo<br />

Glavna in odgovorna urednica:<br />

Sergeja Širca, univ. dipl. nov.<br />

Strokovna sodelavka uredništva:<br />

mag. Nada Tržan Herman, mag. farm.<br />

Uredniški odbor<br />

dr. Martina Brank, mag. farm.<br />

Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />

Janez Špringer, mag. farm., spec.<br />

prof. dr. Ema Mušič, dr. med.<br />

Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. tehn.<br />

prim. Peter Kapš, dr. med.<br />

mag. Damjan Slabe, prof. <strong>zdrav</strong>. vzgoje<br />

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />

Ervin Strbad, dr. med.<br />

prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.<br />

Mateja Kastelic, mag. farm.<br />

Zasnova celostne podobe: Idejološka ordinacija<br />

Dušan Grobovšek<br />

Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš<br />

Zupančič, Inverso<br />

Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo<br />

Jezikovni pregled: Alenka Mirkac<br />

Fotografije: Tina Ramujkić, Gregor Grunt,<br />

Shutterstock, iStockphoto<br />

Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno<br />

vsega uredništva.<br />

Vir vsebin <strong>za</strong> <strong>za</strong>nimivosti je svetovni splet.<br />

Oglasne vsebine lektorirajo naročniki sami.<br />

Tisk:<br />

Radin print, d.o.o., Gospodarska 9,<br />

10431 Sveta Nedelja, Hrvaška<br />

Oglasno trženje:<br />

oglasi@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

T: (01) 5611 341<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je mesečnik, ki je brezplačno<br />

na voljo v <strong>lekarna</strong>h in knjižnicah po Sloveniji. Vse<br />

pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je<br />

mogoče ponatisniti ali razmnoževati le s pisnim<br />

privoljenjem izdajatelja.<br />

Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in <strong>zdrav</strong>il, ki se<br />

izdajajo na <strong>zdrav</strong>niški recept, velja opozorilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je:<br />

Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je opo<strong>za</strong>rja, da besedilo obravnava <strong>zdrav</strong>ilo, ki se<br />

sme izdajati le na <strong>zdrav</strong>niški recept. O primernosti <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> uporabo<br />

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni <strong>zdrav</strong>nik. Dodatne<br />

informacije dobite pri svojem <strong>zdrav</strong>niku ali farmacevtu.<br />

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o <strong>zdrav</strong>ljenju, so namenjeni izključno<br />

splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska<br />

pri <strong>zdrav</strong>niku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete<br />

<strong>zdrav</strong>niško pomoč, se obrnite na osebnega <strong>zdrav</strong>nika ali farmacevta,<br />

ki sta edina poklicana <strong>za</strong> pravilno presojo in <strong>zdrav</strong>stvene nasvete glede<br />

vaše bolezni oziroma vaših težav ter <strong>za</strong> izbiro in način jemanja <strong>zdrav</strong>il.

8 Makroskop<br />

Zdravniki družinske medicine proti skrajševanju speciali<strong>za</strong>cije<br />

z zdajšnjih 4 let na samo 2 leti in pol, kar pomeni celo pod<br />

priporočeno dobo speciali<strong>za</strong>cije <strong>za</strong> družinske <strong>zdrav</strong>nike, kot<br />

je <strong>za</strong>pisana v direktivi Evropske unije in ki jo je predlagalo<br />

Evropsko združenje <strong>zdrav</strong>nikov družinske medicine.<br />

Katedra <strong>za</strong> družinsko medicino se je pred kratkim uradno<br />

obrnila na Slovensko <strong>zdrav</strong>niško društvo s pismom, v<br />

katerem opo<strong>za</strong>rja na nesmotrnost pobud po skrajševanju<br />

speciali<strong>za</strong>cije iz družinske medicine. Svoje mnenje je podal<br />

tudi novoustanovljeni Strokovni svet <strong>za</strong> družinsko medicino, ki<br />

kakršnemukoli skrajševanju le-te ostro nasprotuje.<br />

Speciali<strong>za</strong>cija iz družinske medicine, ki zdaj traja štiri leta,<br />

ima v Sloveniji že dolgo in uspešno tradicijo in je primerljiva<br />

z mnogimi evropskimi državami. Speciali<strong>za</strong>cija je danes<br />

obvezna v večini držav Evrope, traja pa od treh do petih let.<br />

Države z najbolj razvito primarno ravnjo <strong>zdrav</strong>stvenega varstva<br />

imajo najdaljše trajanje speciali<strong>za</strong>cije iz družinske medicine.<br />

Zato je bila reakcija Katedre, kot je poudarila prim. doc. dr.<br />

Davorina Petek, nujna, saj so pobude po skrajševanju prišle<br />

iz vrst nekaterih <strong>zdrav</strong>nikov drugih strok, ki je konkretno <strong>za</strong><br />

speciali<strong>za</strong>cijo iz družinske medicine predlagala skrajšanje<br />

»V javnosti se v <strong>za</strong>dnjem času pojavljajo pobude <strong>za</strong><br />

skrajševanje speciali<strong>za</strong>cij, posebej še <strong>za</strong> skrajševanje<br />

speciali<strong>za</strong>cije iz družinske medicine. V zvezi s tem smo na<br />

seji Katedre <strong>za</strong> družinsko medicino Medicinske fakultete<br />

Univerze v Ljubljani sklenili, da opozorimo na težave, ki bi<br />

nastale s sprejetjem takih pobud. Družinska medicina je<br />

stroka, ki je postala v Sloveniji in tudi drugje v svetu po svoji<br />

<strong>za</strong>htevnosti in doseženih rezultatih enakovredna drugim<br />

strokam v medicini. Čutimo potrebo, da reagiramo na ne<br />

dovolj premišljene pobude, ki po našem mnenju pomenijo<br />

njeno degradacijo na raven drugorazredne stroke, kar bo<br />

prineslo negativne posledice <strong>za</strong> celotni sistem <strong>zdrav</strong>stvenega<br />

varstva in predvsem <strong>za</strong> bolnike. Opo<strong>za</strong>rjamo, da mednarodne<br />

organi<strong>za</strong>cije že desetletja opo<strong>za</strong>rjajo, da je vlaganje v<br />

kakovostno osnovno <strong>zdrav</strong>stveno dejavnost in s tem družinsko<br />

medicino eden od pogojev dobrega in finančno vzdržnega<br />

<strong>zdrav</strong>stvenega sistema. Ta priporočila so posledica množice<br />

raziskav in so <strong>za</strong>radi tega tudi znanstveno utemeljena.<br />

Izkušnje naše speciali<strong>za</strong>cije uspešno uporabljajo druge<br />

države, ki poskušajo to stroko postaviti na njeno pravo mesto<br />

v <strong>zdrav</strong>stvenem sistemu. S skrajševanjem speciali<strong>za</strong>cije<br />

bi Slovenija imela krajše trajanje speciali<strong>za</strong>cije kot npr.<br />

Makedonija, Srbija, Hrvaška in Črna gora,« je <strong>za</strong>pisal<br />

predstojnik katedre prof. dr. Igor Švab, ki meni, da bi<br />

skrajševanje speciali<strong>za</strong>cije nujno povzročilo znižanje kakovosti<br />

in ravni <strong>zdrav</strong>stvene oskrbe. Problem pomanjkanja <strong>zdrav</strong>nikov<br />

družinske medicine v Sloveniji pa bi se še poglobil.<br />

Prof. dr. Janko Kersnik, predsednik Strokovnega sveta <strong>za</strong><br />

družinsko medicino in prof. dr. Igor Švab, predstojnik Katedre<br />

<strong>za</strong> družinsko medicino

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

9<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Prebavi, ki nagaja, pomaga vsakodnevna vaja!<br />

Driska vas lahko doleti kjerkoli, doma, na pikniku, na bazenu …, zmotno je namreč prepričanje, da vas<br />

driska lahko doleti samo na potovanju oziroma v eksotičnih krajih. In seveda, driska lahko doleti tudi<br />

naše najmlajše, pri katerih lahko poteka bistveno hujše kot pri odraslih.<br />

Probiotične kapljice WAYA LGG ® – obvezen<br />

poletni sopotnik<br />

Probiotične kapljice WAYA LGG ® vsebujejo<br />

edinstveno probiotično kulturo LGG ®<br />

(Lactobacillus rhamnosus GG), ki je najbolj<br />

raziskana probiotična kultura na svetu. Številne<br />

raziskave pri dojenčkih in otrocih so doka<strong>za</strong>le<br />

njeno učinkovitost pri dietetskem uravnavanju<br />

sledečih stanj:<br />

• virusne in bakterijske driske<br />

• vzdrževanje uravnotežene črevesne mikroflore<br />

• driske med <strong>zdrav</strong>ljenjem z antibiotiki<br />

Ne po<strong>za</strong>bite dopolniti svoje osebne<br />

potovalne lekarne<br />

Probiotične kapljice WAYA LGG ® so na<br />

voljo v <strong>lekarna</strong>h brez recepta. Za odrasle je v<br />

<strong>lekarna</strong>h na voljo probiotik WAYA ® AD – ena<br />

vrečka probiotičnega praška vsebuje 7 sevov<br />

probiotičnih bakterij v koncentraciji 5 x 10 9 k. e.<br />

Priporoča se jemanje probiotika WAYA ® AD vsaj<br />

7 dni, <strong>za</strong> miren dopust pa se priporoča jemanje že<br />

nekaj dni pred odhodom.

10 Makroskop<br />

Varno s soncem<br />

V nacionalni preventivni program Varno s soncem, ki poteka<br />

od leta 2007, je bilo doslej vključenih že več kot 130.000<br />

otrok. Program koordinira Zavod <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo Celje,<br />

izvajajo pa ga vsi regijski <strong>za</strong>vodi <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo.<br />

»Osnovno sporočilo ostaja že od <strong>za</strong>četka programa enako:<br />

nanaša se na izogibanje izpostavljanju soncu v času največje<br />

moči ultravijoličnega sevanja ter na mehanično <strong>za</strong>ščito kože.<br />

Na ta način na področju javnega <strong>zdrav</strong>ja v Sloveniji sledimo<br />

tudi orientaciji Svetovne <strong>zdrav</strong>stvene organi<strong>za</strong>cije, ki <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />

otrok prednostno priporoča naravno <strong>za</strong>ščito. V vrtce in šole<br />

vstopamo s <strong>slog</strong>anom Sončna ura pravi, kdaj v senco se<br />

postavi. Vzgojitelji in učitelji bodo otroke ponovno seznanjali<br />

s pravilno samo<strong>za</strong>ščito, letos bodo še posebej poudarili izbiro<br />

ustreznih <strong>za</strong>ščitnih oblačil in pokrival. Primerna <strong>za</strong>ščitna<br />

oblačila so iz lahkih, gosto tkanih tkanin z dolgimi rokavi in<br />

hlačnicami, po možnosti živih in temnejših barv, ter oblačila<br />

v plasteh. Med pokrivali priporočamo legionarsko kapo ali<br />

širokokrajni klobuk,« je povedala vodja programa mag. Simona<br />

Uršič, dr. med., specialistka javnega <strong>zdrav</strong>ja, predstojnica<br />

oddelka <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno ekologijo na Zavodu <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno<br />

varstvo Celje. Ustvarjalci programa z veseljem ugotavljajo, da<br />

je število vključenih predšolskih otrok in šolarjev vsako leto<br />

večje. Tako bo letos v programu sodelovalo že kar 50.000<br />

otrok. Vključenih bo 34.000 predšolskih otrok iz 384 enot<br />

vrtcev in skoraj 16.000 šolarjev iz 105 osnovnih šol. »S<br />

programom želimo preprečiti, da bi se izpostavljali soncu v<br />

času njegove najmočnejše moči. Po <strong>za</strong>ključku programa naj<br />

bi vsak otrok poznal obdobje dneva, ko je sonce najmočnejše.<br />

V toplem delu leta se moramo nujno <strong>za</strong>ščititi v času od 10.<br />

do 16. ure. Otroci in starši naj bi upoštevali tudi pravilo<br />

sence: kadar je dolžina sence krajša od dolžine telesa,<br />

poiščemo senco. V času, ko je sonce najmočnejše, naj bi<br />

se vsakdo naučil pravilno <strong>za</strong>ščititi: poiskati primerno senco<br />

(senco velikega drevesa, umetno osenčene površine, bivanje<br />

v objektu ...) oziroma ustvariti individualno senco (uporabiti<br />

primerno pokrivalo, izbrati primerna oblačila in <strong>za</strong>ščititi oči).<br />

Poleg upoštevanja mehanske <strong>za</strong>ščite opozorimo otroke še<br />

na pravilno uporabo pripravkov <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem in na<br />

<strong>za</strong>dostno količino <strong>za</strong>užite tekočine, predvsem vode. Priporočila<br />

o samo<strong>za</strong>ščitnem ravnanju naj bi se dotaknila otroka in<br />

njegove družine. Otroci in njihovi starši naj bi pravila o <strong>za</strong>ščiti<br />

pred škodljivimi učinki sonca dosledno upoštevali v vsakdanjem<br />

življenju – na sprehodih, izletih in piknikih, na počitnicah, med<br />

kopanjem, ob športnih in drugih aktivnostih na prostem,« je še<br />

poudarila mag. Simona Uršič.<br />

Strokovni delavci, vključeni v izvajanje programa v osnovnih<br />

šolah v preteklih letih, ocenjujejo, da so pri šolarjih ugotovili<br />

bistveni napredek pri poznavanju pravil naravne <strong>za</strong>ščite<br />

pred soncem, torej so šolarji s programom veliko pridobili <strong>za</strong><br />

varovanje svojega <strong>zdrav</strong>ja. Razveseljuje tudi podatek, da je kar<br />

90 odstotkov staršev predšolskih otrok, vključenih v program<br />

v vrtcih, <strong>za</strong>trdilo, da bodo preventivna načela upoštevali<br />

v vsakdanjem družinskem življenju. Od leta 2007 je bilo v<br />

program Varno s soncem vključenih že več kot 130.000 otrok,<br />

s preventivnimi sporočili pa jih je bilo seznanjenih bistveno<br />

več. Izvajalci programa želijo med otroki in njihovimi starši<br />

doseči <strong>za</strong>vedanje, da <strong>za</strong>gorela polt ne simbolizira <strong>zdrav</strong>ja in<br />

vitalnosti, ampak predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje<br />

prezgodnje staranje kože in povečano možnost <strong>za</strong> nastanek<br />

rakavih obolenj kože.<br />

Program podpirajo Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je, Združenje slovenskih<br />

dermatologov, Društvo <strong>za</strong> boj proti raku regije Celje, Skupnost<br />

vrtcev Slovenije in Zve<strong>za</strong> slovenskih društev <strong>za</strong> boj proti raku.<br />

Priporočila <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred škodljivim delovanjem sončnih<br />

žarkov so objavljena tudi v sklopu vsebin Varno s soncem na<br />

spletni strani Zavoda <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo Celje na naslovu<br />

www.zzv-ce.si.

logotip Lekarna Ljubljana 200x201 1<br />

2/5/2009 8:55:52 AM<br />

11<br />

Po nasvet<br />

v lekarno<br />

Centralna <strong>lekarna</strong><br />

odprta tudi ob nedeljah<br />

V Centralni lekarni na Prešernovem trgu v Ljubljani smo<br />

vam v toplih spomladanskih in poletnih dneh farmacevti na<br />

voljo tudi ob nedeljah od 9. do 14. ure.<br />

V 30 letih 13.000 otrok iz epruvete<br />

V Sloveniji se po postopkih zunajtelesne oploditve rodi<br />

nekaj več kot 4 odstotkov otrok, kar nas uvršča v sam<br />

evropski vrh, neposredno <strong>za</strong> Dansko. V Evropi je ta trenutek<br />

približno 15 odstotkov neplodnih parov, kar je velik javno<strong>zdrav</strong>stveni<br />

problem. Pojavnost narašča predvsem <strong>za</strong>radi<br />

odlaganja starševstva na kasnejši čas, debelosti in spolno<br />

prenosljivih bolezni. Klinični oddelek <strong>za</strong> reprodukcijo<br />

Ginekološke klinike UKC Ljubljana sledi temu razvoju. V vseh<br />

teh 30 letih se je v Sloveniji rodilo približno 13.000 otrok. V<br />

<strong>za</strong>dnjih 10 letih pa število postopkov narašča. Na področju<br />

reproduktivne medicine imamo v Sloveniji tri centre:<br />

v Ljubljani, Mariboru in Postojni. Prof. dr. Eda Vrtačnik<br />

Bokal, dr. med., predstojnica KO <strong>za</strong> reprodukcijo, je dejala:<br />

»Na področju reproduktivne medicine smo dosegli <strong>za</strong>vidljive<br />

uspehe in smo ves čas v zgodovini sledili razvoju, v <strong>za</strong>dnjem<br />

času pa sodimo v sam evropski vrh tako v dostopnosti kot<br />

po uspešnosti postopkov zunajtelesne oploditve.«<br />

Vljudno vabljeni!<br />

Naslednja številka revije<br />

Naša <strong>lekarna</strong> izide 6. septembra.<br />

Želimo vam prijetne, brezskrbne<br />

in <strong>zdrav</strong>e poletne dni!<br />

Uredništvo

12<br />

Naša <strong>lekarna</strong><br />

Poiščimo<br />

pravo<br />

rešitev<br />

Družinske radosti<br />

Dotik, ki pomirja<br />

Bliža se dolgo pričakovano poletje, čas piknikov,<br />

daljših dni, uživanja na prostem in poležavanja<br />

na plaži. Skupni imenovalec poletnih aktivnosti je<br />

<strong>za</strong>gotovo sonce. Sonce nam daje svetlobo, toploto<br />

in energijo. Čeprav nam je všeč, ko nas sonce<br />

»boža«, ne smemo po<strong>za</strong>biti na to, da poletje<br />

prinaša tudi nekatere manj prijetne stvari ...<br />

Najpogostejše poletne težave<br />

Piki insektov –<br />

vam zvečer neprestano<br />

brenči okoli glave? Poleg<br />

tega, da so insekti nadležni,<br />

so njihovi piki tudi<br />

boleči in srbeči, v nekaterih<br />

primerih pa lahko<br />

izzovejo tudi alergijsko<br />

reakcijo.<br />

Sončne opekline –<br />

<strong>za</strong>radi pretiranega izpostavljanja<br />

soncu in ne<strong>za</strong>dostne<br />

<strong>za</strong>ščite pred<br />

soncem poleti velikokrat<br />

utrpimo opekline, ki jih<br />

spremljajo bolečina, srbečica<br />

in otekanje.<br />

Urtikarija ali druge<br />

kožne alergije –<br />

ste na koži opazili ploščate,<br />

blede ali rdečkaste<br />

otekline, ki vas močno<br />

srbijo? Kožni izpuščaji<br />

se lahko pojavijo kjerkoli<br />

na koži.<br />

Ožigi meduz –<br />

če ste med plavanjem<br />

nenadoma <strong>za</strong>čutili močno<br />

bolečino, koža pa je<br />

postala rdeča in otečena,<br />

vas je morda ožgala<br />

medu<strong>za</strong>.<br />

Oglasno sporočilo<br />

Hitra in učinkovita rešitev <strong>za</strong> najpogostejše poletne težave je <strong>za</strong>gotovo<br />

Fenistil 1 mg/g gel, ki blaži in pomirja kožo pri pikih žuželk, sončnih<br />

opeklinah, kožnih alergijah in ožigih meduz. Fenistil 1 mg/g gel deluje<br />

hitro, ni masten, koža ga dobro prenaša in najpomembnejše, primeren<br />

je tudi <strong>za</strong> otroke.<br />

Ko boste torej uživali v poletnih radostih, ne po<strong>za</strong>bite v svojo potovalno<br />

lekarno dodati tudi Fenistil 1 mg/g gela, ki je na voljo v vseh <strong>lekarna</strong>h in<br />

specializiranih prodajalnah.<br />

Fenistil 1 mg/g gel hitro in<br />

učinkovito blaži in pomirja<br />

kožo:<br />

- pri pikih žuželk<br />

- sončnih opeklinah<br />

- kožnih alergijah<br />

Na dopust nikoli brez Fenistil 1 mg/g gela!<br />

Pred uporabo natančno preberite navodilo!<br />

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

13<br />

pod soncem<br />

Nagradna igra Poletje s Fenistilom<br />

Poiščite znake, ki prikazujejo, kdaj uporabljamo Fenistil 1 mg/g gel, in sodelujte v nagradni igri!<br />

Na kupon s tremi praznimi polji nalepite okrogle znake, ki pona<strong>za</strong>rjajo uporabo Fenistil 1 mg/g gela. V reviji<br />

smo skrili tri znake, ki jih lahko tudi pobarvate, pazite le, da jih prilepite ob pravi opis. Izpolnjen kupon pošljite<br />

v kuverti ali na dopisnici na Medis, d. o. o., Brnčičeva 1, 1000 Ljubljana (pripis: nagradna igra Fenistil).<br />

Podelili bomo kar 31 nagrad:<br />

1. nagrada: družinski poletni set (velika plažna brisača, otroški set <strong>za</strong> peskovnik);<br />

2.–30. nagrada: napihljiva žoga <strong>za</strong> plažo.<br />

Ime in priimek:<br />

Naslov:<br />

Poštna številka in kraj:<br />

E-naslov:<br />

Datum:<br />

DA, s podpisom se strinjam z izjavo* Podpis:<br />

Fenistil 1 mg/g gel<br />

pri pikih žuželk<br />

Fenistil 1 mg/g gel<br />

pri sončnih opeklinah<br />

Fenistil 1 mg/g gel<br />

pri kožnih alergijah<br />

* Nagradna igra Poletje s Fenistilom poteka od 7. 6. do 30. 6. 2013. Žrebanje bo 3. 7. 2013 v prostorih Medisa. Nakup <strong>za</strong> sodelovanje v nagradni igri ni potreben. Pravico do sodelovanja<br />

v nagradni igri imajo vsi, ki izpolnijo kupon s svojimi podatki. Nagrajenci soglašajo z objavo svojih podatkov in dovoljujejo, da se podatki obdelajo <strong>za</strong> potrebe nagradne<br />

igre. Nagrade ni mogoče <strong>za</strong>menjati <strong>za</strong> gotovino ali drugo nagrado. V nagradni igri ne smejo sodelovati <strong>za</strong>posleni v skupini Medis in njihovi družinski člani. Rezultati<br />

žrebanja so dokončni. Nagrajenci bodo objavljeni na spletni strani www.medis.si, obveščeni bodo s pomočjo e-pošte in navadne pošte. Nagrajenci bodo objavljeni z imenom,<br />

priimkom in naslovom. Organi<strong>za</strong>tor nagradne igre je Medis, d. o. o., Brnčičeva 1, Ljubljana.<br />

Soglašam, da Medis, d. o. o., in družbe v skupini Medis ali <strong>za</strong> to pooblaščene družbe v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov obdelujejo moje osebne podatke <strong>za</strong><br />

neomejeno časovno obdobje. Zbrani podatki se obdelujejo <strong>za</strong> izvedbo promocije, neposredno trženje, obveščanje o novostih, ugodnostih, nagradnih igrah in dogodkih, <strong>za</strong><br />

statistične obdelave in raziskave trga. V času obdelave osebnih podatkov lahko <strong>za</strong>htevate vpogled v podatke in njihovo osvežitev. Kadarkoli lahko pisno <strong>za</strong>htevate, da v 15<br />

dneh trajno ali <strong>za</strong>časno prenehamo obdelovati vaše osebne podatke in vas o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestimo na naše stroške.<br />

Seznanjen sem z opredelitvijo namena obdelave mojih osebnih podatkov in dovoljujem obveščanje na svoj naslov in elektronski naslov.<br />

www.medis.si

14 NAŠA LEKARNA<br />

Osebno<br />

Foto: Milan Murovec<br />

Gaj Trček,<br />

fant s Tourettovim<br />

sindromom<br />

Sergeja Širca

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 15<br />

Foto: Tina Dokl / Gorenjski glas<br />

Gaja se najbrž spomnite kot udeleženca<br />

televizijskega šova X Factor, v katerem<br />

se je kot član skupine 2byone prebil v<br />

finale. Tudi sicer je borben fant, čeprav<br />

mu življenje ni namenilo lahke poti. Že<br />

v otroštvu je namreč opazil prve znake<br />

redke motnje, Tourettovega sindroma.<br />

Kljub bolezni in boleči izgubi očeta ga<br />

prirojeni optimizem in zdi se mi, da tudi<br />

precejšnja mera trme, spodbujata k<br />

doseganju veliko višjih ciljev, kot si jih<br />

<strong>za</strong>stavi njegov povprečen vrstnik.

16 Osebno | Gaj Trček, fant s Tourettovim sindromom<br />

Foto: Jaka Beovic<br />

Danes 25-letni Jeseničan Gaj Trček<br />

<strong>za</strong>ključuje tretji letnik Fakultete<br />

<strong>za</strong> šport, štirinajst let je<br />

treniral smučarske skoke (kot<br />

predskakalec je v Planici poletel do 193 metrov),<br />

pred nedavnim je posnel svojo prvo<br />

skladbo z naslovom Barve po dežju, hkrati pa<br />

se posveča tudi o<strong>za</strong>veščanju Slovenije o motnji,<br />

ki <strong>za</strong>znamuje njegovo življenje – Tourettovem<br />

sindromu. Je eden od ustanoviteljev<br />

Društva <strong>za</strong> pomoč osebam s Tourettovim sindromom<br />

in obsesivno-kompulzivno motnjo.<br />

Gaj, kdaj si se <strong>za</strong>čel <strong>za</strong>vedati, da je v<br />

tvojem obnašanju nekaj nenavadnega?<br />

Vedno sem bil hiperaktiven otrok, nisem<br />

mogel biti pri miru niti minute. Nato<br />

pa sem nekje pri osmih, devetih letih prvič<br />

opazil neustavljivo potrebo po pokanju<br />

s členki. To se je tako stopnjevalo, da<br />

sem jih moral na<strong>za</strong>dnje pokati vse do bolečine.<br />

Potem so se <strong>za</strong>čeli nenadzorovani<br />

tiki z glavo in vse to mi je prešlo v navado.<br />

Tako je bilo dve, tri leta, vendar v tem<br />

obdobju še nisem imel veliko tikov. A se je<br />

stvar nadaljevala in na te znake je postala<br />

pozorna moja mami, ki je takrat študirala<br />

psihologijo. Pri nevrologiji so govorili o<br />

Tourettovem sindromu, pa je prišla domov in<br />

rekla: »Kaj pa, če imaš Tourettov sindrom?«<br />

Najprej smo se ji smejali, ker smo mislili,<br />

Nato<br />

pa sem nekje pri osmih, devetih<br />

letih prvič opazil neustavljivo<br />

potrebo po pokanju s členki. To se<br />

je tako stopnjevalo, da sem jih moral na<strong>za</strong>dnje<br />

pokati vse do bolečine. Potem so se <strong>za</strong>čeli<br />

nenadzorovani tiki z glavo in vse to mi je<br />

prešlo v navado.<br />

da je to spet ena njenih idej, s katerimi nas<br />

analizira. Potem me je odpeljala k svojemu<br />

profesorju, prof. Zvezdanu Pirtošku.<br />

Opravili so mi vse teste in preiskave, da so<br />

izključili ostale bolezni. Nekje pri 13, 14<br />

letih mi je prof. Pirtošek postavil dejansko<br />

diagnozo. Šele takrat smo <strong>za</strong>gotovo izvedeli,<br />

da imam Tourettov sindrom.<br />

Tourettov sindrom je neo<strong>zdrav</strong>ljiv,<br />

z <strong>zdrav</strong>ili običajno le obvladujejo<br />

simptomatiko. Kako so delovala pri tebi?

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

17<br />

Tourettov sindrom<br />

Tourettov sindrom je nevrološka motnja, pri<br />

kateri gre <strong>za</strong> napake v normalnem delovanju<br />

možganskih celic, ki vplivajo na posameznikovo<br />

funkcioniranje. Največkrat se izrazi s tiki,<br />

to so kratki in hitri, nenadni in neprostovoljni<br />

gibi, ki se (pre)večkrat <strong>za</strong>poredoma ponavljajo.<br />

Ločimo motorične tike (mežikanje, prikimavanje,<br />

pačenje, skomigovanje, tr<strong>za</strong>nje na<br />

območju prsnega koša in rok, premikanje rok,<br />

redkeje nog) in vokalne tike (kašljanje, cmokanje,<br />

žvižganje, cviljenje, izrekanje besed,<br />

stavkov). Sindrom se kar tri- do štirikrat pogosteje<br />

pojavi pri moških kot pri ženskah. S Tourettovim<br />

sindromom se pogosto povezujejo<br />

motnje pozornosti in hiperaktivnost. V vseh<br />

ostalih pogledih so posamezniki s Tourettovim<br />

sindromom povsem običajni ljudje.<br />

Najprej so me <strong>zdrav</strong>ili s pomirjevali, ki<br />

so sicer rahlo izboljšala moje težave, vendar<br />

mi niso ustre<strong>za</strong>la. Všeč mi je namreč<br />

Sicer<br />

pa sem se sprijaznil s tem, da<br />

pač imam to bolezen in z njo<br />

živim. Zavedam se, da mi v bistvu ni hudega.<br />

Vseeno si zelo želim, da nekoč ne bi več imel<br />

teh težav, da bi živel sproščeno. Rad bi štiri<br />

ure skupaj sedel na kavču brez odvečnih misli.<br />

bilo, da sem hiperaktiven in da počnem<br />

veliko stvari. Ta <strong>zdrav</strong>ila pa mi tega niso<br />

omogočala, <strong>za</strong>radi stranskih učinkov so<br />

me ovirala v življenju. Če bi mi res zelo pomagala,<br />

bi mogoče nadaljeval z jemanjem,<br />

a bolje je bilo morda <strong>za</strong> pet odstotkov. Ves<br />

čas sem bil <strong>za</strong>span, nič ni bilo iz mene …,<br />

<strong>za</strong>to sem se skupaj z mami odločil, da bom<br />

<strong>zdrav</strong>ljenje opustil.<br />

Vendar so se moje težave med puberteto<br />

zelo poslabšale. Poskusili smo z alternativnimi<br />

oblikami <strong>zdrav</strong>ljenja, recimo z<br />

akupunkturo, pa ni nič delovalo. Za resno<br />

medikamentozno <strong>zdrav</strong>ljenje se nisem nikoli<br />

odločil, ker me je oviralo pri številnih<br />

stvareh, ki sem jih počel. Poskusil sem<br />

samo pomirjevala in antidepresive, te jemljem<br />

še zdaj. Z njimi mi je malo lažje,<br />

lažje shajam z vsem. Pomagajo mi ravno<br />

toliko, da malo omilijo stresne situacije in<br />

ti cikli slabega počutja niso tako grozni,<br />

kot bi lahko bili. Še vedno pa gre <strong>za</strong> samo<br />

rahlo izboljšanje.<br />

Vse ostalo je seveda v glavi. Moje počutje<br />

je zelo odvisno od tega, v kakšni situaciji<br />

sem. Zdaj je <strong>za</strong>me kar stresno obdobje,<br />

saj kot študent v Ljubljani sam skrbim<br />

<strong>za</strong>se. Rad bi zlezel na zeleno vejo in nadoknadil<br />

<strong>za</strong>mujeno, vendar se mi ves čas zdi,<br />

da <strong>za</strong>ostajam. Veliko stvari iz preteklosti<br />

moram še urediti in tu mi antidepresivi<br />

olajšajo situacijo.<br />

Kako si obvladoval svoje težave,<br />

pove<strong>za</strong>ne s sindromom, v puberteti, ki je<br />

že sama po sebi občutljivo obdobje?<br />

Posebno v tistem obdobju sem imel izredno<br />

srečo, ker sem imel starša, ki sta me<br />

sprejela in me podpirala. Mislim, da mi je<br />

bilo breme Tourettovega sindroma s takimi<br />

starši veliko lažje. Saj so bila tudi težka<br />

obdobja – ko zdaj gledam na<strong>za</strong>j, kar ne<br />

morem verjeti, koliko smo dali skozi. Bila<br />

so obdobja, ko sem jokal in trpel, nisem se<br />

mogel učiti … Hodil sem na športno gimnazijo<br />

in včasih je bilo res težko. Mami je<br />

vedno našla toplo besedo, da sem nekako<br />

»fural« dalje. Pomagalo mi je tudi ukvarjanje<br />

s športom, treniral sem smučarske<br />

skoke. S tem sem se <strong>za</strong>motil in mi je bilo<br />

lažje. Težko je bilo predvsem takrat, ko<br />

sem bil sam doma in sem se moral učiti.

18 Osebno | Gaj Trček, fant s Tourettovim sindromom<br />

Hodil<br />

sem na športno gimnazijo<br />

in včasih je bilo res težko.<br />

Mami je vedno našla toplo besedo, da sem<br />

nekako »fural« dalje. Pomagalo mi je tudi<br />

ukvarjanje s športom, treniral sem smučarske<br />

skoke. S tem sem se <strong>za</strong>motil in mi je bilo<br />

lažje.<br />

Zelo težko sem se zbral. Tiste dni, ko sem<br />

veliko tekal naokoli, je bilo lažje.<br />

Sicer pa sem se sprijaznil s tem, da pač<br />

imam to bolezen in z njo živim. Zavedam<br />

se, da mi v bistvu ni hudega. Vseeno si zelo<br />

želim, da nekoč ne bi več imel teh težav,<br />

da bi živel sproščeno. Rad bi štiri ure skupaj<br />

sedel na kavču brez odvečnih misli.<br />

Sem optimist, ker pesimist nočem biti,<br />

to oteži <strong>za</strong>deve. Z mojim pogledom na svet<br />

mi je lažje in bolj uživam v življenju. Mogoče<br />

sem tak tudi <strong>za</strong>to, ker sem veliko hudega<br />

preživel. Zato mi veliko pomenijo<br />

male stvari. Če bi mi starši vse »k riti prinesli«,<br />

bi se moje življenje najbrž drugače<br />

odvijalo.<br />

Kako so se do tebe obnašali vrstniki?<br />

Z vrstniki sem imel kar srečo, pa tudi<br />

sicer nisem tak človek, da bi se držal <strong>za</strong>se.<br />

Vsem sem povedal, kaj mi je. Nisem se skrival<br />

in hitro so spoznali, da sem normalen<br />

človek, takega so me sprejeli. Ni bilo hudega<br />

pritiska okolice, morda, ker sem oddajal<br />

pozitivno energijo. Vedno sem se z vsemi<br />

pogovarjal, če je bilo kaj narobe. Nekateri,<br />

ki me niso poznali, pa so ka<strong>za</strong>li name s<br />

prstom, ja. A od ljudi, ki me niso razumeli,<br />

sem se enostavno umaknil.<br />

Kako si se počutil, ko so ljudje norčevali<br />

iz tebe oziroma iz tvoje motnje?<br />

Vsaka stvar <strong>za</strong>boli. Ampak saj se navadiš,<br />

Prešeren je dobro napisal: »Podplat je<br />

koža čez in čez postala.« Saj nekateri prav<strong>za</strong>prav<br />

na vsakogar, ki je drugačen, kažejo<br />

s prstom. To je seveda žalostno – a bolj<br />

<strong>za</strong> tiste, ki kažejo s prstom in se smejijo.<br />

Moj glavni motiv pri ukvarjanju z glasbo<br />

in društvom je prav želja, da me sprejmejo<br />

takega, kot sem, in spoznajo, da ni z mano<br />

nič narobe.<br />

Smučarske skoke si treniral štirinajst let,<br />

kako dolgo pa se že ukvarjaš z glasbo?<br />

Odkar sem sodeloval v oddaji X Factor.<br />

Saj<br />

mi tudi družinski člani in prijatelji<br />

večkrat rečejo, da me razumejo, a to<br />

ne more biti res. Lahko me sicer poskusijo razumeti,<br />

v resnici pa so edini ljudje, ki me res<br />

razumejo, tisti, ki imajo enake težave.<br />

Tvoje pojavljanje v tako odmevni oddaji<br />

se mi zdi <strong>za</strong>nimivo, saj se ljudje, ki imajo<br />

podobne težave, večinoma raje izogibajo<br />

nastopanju v javnosti – ti pa kar na X<br />

Factor! Je to bilo načrtno?<br />

Ja, bilo je načrtno. Sloveniji sem želel<br />

približati Tourettov sindrom. Prijavil pa<br />

sem se tudi <strong>za</strong>radi nove izkušnje. Rad se<br />

dajem na preizkušnjo in poskušam nove<br />

stvari v življenju. Mislim, da moraš vedno<br />

iskati nove poti.<br />

Torej se ne izogibaš izzivom in<br />

neznanim situacijam, ki lahko načeloma<br />

okrepijo tike?<br />

Mami mi sicer pravi, naj si uredim življenje,<br />

ga strukturiram in delam samo dve<br />

stvari naenkrat. A tega ne morem, jaz rad<br />

počnem 25 stvari naenkrat. Potem seveda<br />

pride obdobje, ko jo kličem in ji potožim,

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

19<br />

Mami<br />

mi sicer pravi, naj si uredim<br />

življenje, ga strukturiram in<br />

delam samo dve stvari naenkrat. A tega ne<br />

morem, jaz rad počnem 25 stvari naenkrat.<br />

Potem seveda pride obdobje, ko jo kličem in ji<br />

potožim, da mi je težko, da ne zmorem vsega.<br />

da mi je težko, da ne zmorem vsega. Običajno<br />

mi najprej v šali reče: »Saj sem ti rekla.«<br />

Ampak ko rabim pomoč, ko se mi<br />

stvari <strong>za</strong>taknejo, je vedno tam <strong>za</strong>me. Tudi<br />

na faks sem »rinil«, čeprav mi je odsvetovala,<br />

saj sem se v srednji šoli težko učil. Nisem<br />

vedel, da bi lahko imel učno pomoč.<br />

Šele pri maturi sem imel posebne pogoje<br />

in sem se dobro odre<strong>za</strong>l. Profesorji so rekli,<br />

da so presenečeni.<br />

A sem kljub težavam v srednji šoli hotel<br />

na faks in uspelo mi je. Zdaj sem v <strong>za</strong>dnjem<br />

letniku, presegel sem načrte, uspelo<br />

mi je, čeprav sem imel včasih res hude<br />

težave s pozornostjo. Težko se zberem <strong>za</strong><br />

branje, oziroma ko berem, se mi vsi sindromi<br />

podvojijo, vse je veliko težje. Prve<br />

pol ure je res težko. Ko mi branje oziroma<br />

učenje steče, pa kar gre. V prvem letniku<br />

sem imel v svoji skupini na fakulteti celo<br />

najboljše povprečje.<br />

V <strong>za</strong>dnjem času si se poleg študija<br />

verjetno precej ukvarjal z glasbo?<br />

Izdal sem samostojni singl, skladbo z<br />

naslovom Barve po dežju, besedilo <strong>za</strong>njo<br />

sem napisal sam. Z njim sporočam ljudem,<br />

naj si vsak sam poišče srečo v življenju. Naj<br />

po dežju, ki je prispodoba težkega življenja,<br />

najde svojo barvo in sonce, ki pride po tem.<br />

Saj<br />

nekateri prav<strong>za</strong>prav na vsakogar, ki<br />

je drugačen, kažejo s prstom. To je<br />

seveda žalostno – a bolj <strong>za</strong> tiste, ki kažejo<br />

s prstom in se smejijo. Moj glavni motiv pri<br />

ukvarjanju z glasbo in društvom je prav želja,<br />

da me sprejmejo takega, kot sem, in spoznajo,<br />

da ni z mano nič narobe.<br />

Če se dobro spominjam, med nastopi na<br />

televiziji nisi imel nikakršnih tikov.<br />

Med nastopi deluje adrenalin, ki mi<br />

je tako zelo všeč. Ko deluje, imam <strong>za</strong> približno<br />

50 odstotkov manjšo željo po tiku.<br />

Recimo ko sem na odru ali pri smučarskih<br />

skokih ali ko spoznam neznano punco –<br />

to je ta pozitiven stres, ko se veliko lažje<br />

nadzorujem.<br />

Torej lahko tike nadzoruješ?<br />

Če bi se midva zdaj zmenila, da dve uri<br />

ne bom imel tikov, bi lahko zdržal. Ampak<br />

bilo bi zelo težko. Moral bi biti res popolnoma<br />

osredotočen na ta del možganov.<br />

Če bi mi medtem postavili kako vprašanje,<br />

<strong>za</strong>radi katerega bi moral razmišljati, bi se<br />

težko osredotočal še na tike. In po teh<br />

dveh urah bi bil zelo napet. Počutil bi se<br />

kot preluknjana steklenica od šampanjca.<br />

Ocenjuješ, da Slovenci dobro poznamo<br />

Tourettov sindrom?<br />

Vedno bolje, morda tudi po <strong>za</strong>slugi<br />

mojega nastopa na X Factorju. Če sem<br />

o<strong>za</strong>vestil samo 100 ljudi, je to zelo veliko.<br />

Moja velika želja je o<strong>za</strong>vestiti slovensko<br />

javnost, da smo med njimi ljudje s Tourettovim<br />

sindromom. Zato smo ustanovili<br />

Društvo <strong>za</strong> pomoč osebam s Tourettovim<br />

sindromom in obsesivno-kompulzivno motnjo.<br />

Smo sicer šele na <strong>za</strong>četku, a upam,<br />

da bomo uspešni, tudi s pomočjo prof.

20 Osebno | Gaj Trček, fant s Tourettovim sindromom<br />

V<br />

bistvu je moje razmišljanje zelo enostavno<br />

– če jaz nekomu pomagam, bo<br />

on pomagal nekomu drugemu in svet bo lepši.<br />

Res pa moramo najprej sebi pomagati, da<br />

bomo lahko potem pomagali drugim.<br />

Pirtoška. Zbrali smo se na nekaj sestankih<br />

in spoznal sem okoli 15 ljudi s Tourettovim<br />

sindromom. Zanimivo, kako se<br />

poistovetiš in razumeš z njimi. Zdi se mi,<br />

da so to edini ljudje, ki me res absolutno<br />

razumejo. Saj mi tudi družinski člani in<br />

prijatelji večkrat rečejo, da me razumejo,<br />

a to ne more biti res. Lahko me sicer<br />

poskusijo razumeti, v resnici pa so edini<br />

ljudje, ki me res razumejo, tisti, ki imajo<br />

enake težave.<br />

Kako pa te sprejemajo punce, ki so ti všeč?<br />

V redu. Doslej sem imel eno resno zvezo<br />

in me je dekle lepo sprejelo, ni bilo težav.<br />

Res sem tudi sicer <strong>za</strong>kompliciran<br />

človek, ne samo <strong>za</strong>radi Tourettovega sindroma,<br />

in včasih me je verjetno težko prenašati.<br />

Dobro vem, da bi se sam kar težko<br />

prilagajal, če bi bilo obratno. A v vsakem<br />

<strong>zdrav</strong>em odnosu se je pač treba prilagajati.<br />

Punca, ki ne bo sprejela mojega sindroma<br />

kot dela mene, si me pač ne <strong>za</strong>služi.<br />

Zelo odprt in topel, optimističen pogled<br />

na življenje imaš.<br />

Mislim, da so to pomembne kvalitete.<br />

Saj se včasih vprašam, če sem pretirano<br />

optimističen, kot mi nekateri pravijo.<br />

Ampak če bi več ljudi tako razmišljalo, bi<br />

nam bilo boljše in lažje. Zavedam se, da<br />

imam karizmo in moč, da bi lahko v življenju<br />

naredil nekaj pomembnega s svojo<br />

glasbo in blogi. Če bom svoje razmišljanje<br />

približal samo enemu promilu od<br />

vseh ljudi, ki jih bom v življenju srečal,<br />

bom <strong>za</strong>dovoljen. V bistvu je moje razmišljanje<br />

zelo enostavno – če jaz nekomu<br />

pomagam, bo on pomagal nekomu drugemu<br />

in svet bo lepši. Res pa moramo najprej<br />

sebi pomagati, da bomo lahko potem<br />

pomagali drugim.<br />

Dobro<br />

vem, da bi se sam kar težko<br />

prilagajal, če bi bilo<br />

obratno. A v vsakem <strong>zdrav</strong>em odnosu se je<br />

pač treba prilagajati. Punca, ki ne bo sprejela<br />

mojega sindroma kot dela mene, si me pač<br />

ne <strong>za</strong>služi.<br />

Ampak lažje bi ti bilo, če bi se ukvarjal<br />

samo s svojimi težavami …<br />

Res bi se lahko osredotočil na svoje<br />

probleme, recimo finančne. A mislim,<br />

da ima denar pri nas čisto previsoko vrednost.<br />

Če na tleh najdeš 20 evrov in plišastega<br />

medvedka, boš pograbil 20 evrov<br />

in jih dal v žep, medvedka boš pa tam pustil,<br />

čeprav nekemu otroku veliko pomeni.<br />

Osebno bi naredil vse, da bi pomagal<br />

tistim, ki jih imam rad in si to <strong>za</strong>služijo.<br />

Predvsem svoji mami Nataši bi najraje<br />

podelil kar Nobelovo nagrado. Dala mi<br />

je toliko ljubezni, da bi bilo nemogoče<br />

drugače razmišljati, kot razmišljam. Tudi<br />

z bratom dvojčkom sva zelo pove<strong>za</strong>na.<br />

Kaže, da smo družina fantov, poleg brata,<br />

ki ima sina, imam še dva polbrata in tudi<br />

eden od njiju ima dva fantka.<br />

Večkrat me je gro<strong>za</strong> gledati otroke, ki<br />

jih straši <strong>za</strong>tirajo ali pa se ne <strong>za</strong>nimajo <strong>za</strong>nje.<br />

Ali sploh vedo, kakšen vpliv ima to<br />

na življenje otrok? Včasih se vprašam, <strong>za</strong>kaj<br />

sploh imajo otroke. A ni poanta starševstva<br />

v tem, da vzgojiš dobrega fanta ali

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

21<br />

dekle? Zato sem prepričan, da moraš dobro<br />

spoznati punco, preden se odločiš, da<br />

boš imel z njo otroke.<br />

Ampak otrok še ne načrtuješ, ali ne?<br />

Najprej hočem <strong>za</strong>ključiti študij. Preden<br />

Osebno<br />

bi naredil vse, da bi<br />

pomagal tistim, ki<br />

jih imam rad in si to <strong>za</strong>služijo. Predvsem<br />

svoji mami Nataši bi najraje podelil kar Nobelovo<br />

nagrado. Dala mi je toliko ljubezni,<br />

da bi bilo nemogoče drugače razmišljati,<br />

kot razmišljam.<br />

Včasih<br />

se vprašam, <strong>za</strong>kaj sploh<br />

imajo otroke. A ni poanta<br />

starševstva v tem, da vzgojiš dobrega<br />

fanta ali dekle?<br />

bom diplomiral, bi rad kot absolvent kako<br />

leto delal, da bom finančno prišel na zeleno<br />

vejo. Upam, da bom posnel še kak video<br />

in še kak komad. Nočem se preveč<br />

omejiti z načrti, odprt sem <strong>za</strong> vse, kar mi<br />

bo življenje prineslo na pot. Ne vem še, ali<br />

bom trener ali glasbenik, upam samo, da<br />

se mi bo v življenju lepo izšlo. Nadvse si<br />

želim posneti ploščo, nastopati na koncertih,<br />

a se hkrati <strong>za</strong>vedam, da moram počasi<br />

naprej, korak <strong>za</strong> korakom.

22 NAŠA LEKARNA<br />

Aktualno

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 23<br />

Suha koža stopal:<br />

Objemite poletje!<br />

Jana Akerman, pedikerka<br />

Le kdo bi si želel biti v koži, ki je hrapava in<br />

suha, se morda celo prekomerno lušči ter je<br />

srbeča? Žal pa hrapava, razpokana, luskava in<br />

srbeča koža na stopalih in nogah ni nobena redkost.<br />

Vzroki <strong>za</strong> nastanek prekomerno suhe kože so lahko<br />

različni, v vsakem primeru pa koža potrebuje intenzivno nego,<br />

strokovne nasvete ali ustrezno terapijo. Le tako lahko koža<br />

ponovno postane gladka in prožna.

24 Aktualno | Suha koža stopal: Objemite poletje!<br />

T<br />

ežave s suho in razpokano kožo na stopalih se lahko stopnjujejo do<br />

bolečine, predvsem pa kazijo videz naših stopal. Vendar lahko z<br />

ustrezno nego nogam vrnemo <strong>zdrav</strong> videz.<br />

Zakaj prihaja do nastanka suhe kože?<br />

Vsakodnevno izhlapevanje vlage iz globljih<br />

plasti kože je popolnoma normalen in<br />

naraven ter nujen proces. Za nastanek suhe<br />

kože pa je krivo moteno ravnovesje med<br />

oskrbo kože s potrebno vlago in njenim izhlapevanjem,<br />

se pravi, ko je izguba vlage<br />

večja od oskrbe z njo. Na stopnjo suhe kože<br />

dodatno vplivajo zunanji faktorji, kot so<br />

hormonski vplivi, biološko staranje kože,<br />

bolezni, prehrana, svetloba, okolica, klima.<br />

Zato ni čudno, da stopnja suhe kože močno<br />

niha glede na zunanje vplive.<br />

Občutljivo ravnovesje<br />

Suhi koži manjkajo vlaga in lipidi (kožne<br />

maščobe). Zdrava koža ima različne<br />

možnosti ohranjanja izgube vlage v normalnih<br />

mejah, saj vsebuje tako imenovane<br />

vlažilne faktorje, kot so soli, različne<br />

organske kisline in sečnino (ureo). Ti faktorji<br />

prevzemajo nalogo ve<strong>za</strong>ve vlage in njeno<br />

<strong>za</strong>drževanje v koži. Prav tako pomembne<br />

so tudi kožne maščobe. Lipidi se nahajajo<br />

v zgornjih plasteh kože med roževinastimi<br />

celicami. Samo če je medcelična pove<strong>za</strong>va<br />

nepoškodovana, lahko zgornja plast<br />

kože uravnava vsebnost vlage v koži in skrbi,<br />

da vanjo ne morejo prodreti povzročitelji<br />

okužb, kot so bakterije, virusi ali glivice<br />

ter druge škodljive snovi.<br />

Previdnost pri suhi koži stopal<br />

Ko gre <strong>za</strong> nego suhe kože, potrebujejo<br />

stopala posebno pozornost. Že s samim<br />

opazovanjem kože vidimo, da je koža na<br />

področju narta še posebej tanka. Vzrok <strong>za</strong><br />

to je, da ima podkožna plast na nartu izredno<br />

malo maščob. Prav tako je bistveno<br />

zmanjšano tudi število žlez lojnic. Zato so

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

25<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

stopala še posebej občutljiva in manj <strong>za</strong>ščitena<br />

pred izgubo kožnih maščob v primerjavi<br />

z ostalimi predeli kože. Suha koža<br />

pa je lahko problem tudi na podplatu, posebej<br />

če se pojavi še prekomerna poroženelost<br />

kože in celo razpoke (ragade) – ki lahko tudi<br />

<strong>za</strong>krvavijo in predvsem bolijo. Z ustrezno<br />

nego lahko sami poskrbimo, da ne pride<br />

tako daleč.<br />

Pomanjkanje lipidov in vlage<br />

Suha koža je občutljiva in potrebuje<br />

predvsem eno, in sicer nego, nego in še enkrat<br />

nego. Z mešanjem maščobe in vode še<br />

ne naredimo kreme s funkcijo, ki bi suhi<br />

koži vračala naravno ravnovesje.<br />

Kreme in losjoni <strong>za</strong> nego suhe kože stopal<br />

imajo predvsem nalogo, da v koži uravnavajo<br />

potrebo po maščobah in vlagi ter<br />

tako pomagajo vzpostaviti naravno ravnovesje.<br />

Osnovno pravilo pa je: Manjkajoče<br />

stvari je treba koži dodati.<br />

Ravno tu je v pomoč odlična krema <strong>za</strong><br />

noge, ki vsebuje kombinacijo snovi, ki vežejo<br />

vlago in dragocena koži sorodna naravna<br />

rastlinska olja, kot so na primer avokadovo<br />

olje, olje rakitovca, čebelji vosek, olje<br />

jojobe in karitejevo maslo. Koži sorodni lipidi<br />

pripomorejo, da je koža ponovno<br />

sposobna vzpostaviti svoje naravno ravnovesje.<br />

Prav tako pa ni treba posebej poudarjati,<br />

da ob negovanih stopalih ni prijetnejši<br />

samo občutek, temveč so tudi manj<br />

dovzetna <strong>za</strong> obolenja.<br />

Čutna vlažilna nega – izjemno<br />

učinkoviti vlažilci sodobne nege nog<br />

Suha koža potrebuje veliko vlage, imeti<br />

pa mora tudi sposobnost, da to vlago veže. V<br />

tem pogledu sta se v izdelkih <strong>za</strong> nego kože<br />

že davno izka<strong>za</strong>li naravni substanci glicerin<br />

Že stari Rimljani so med imenovali »nebeška<br />

medicina« in ga uporabljali <strong>za</strong> nego grobih<br />

in suhih mest na koži. Izvleček medu še<br />

posebej učinkovito in trajno ščiti kožo pred<br />

izsušitvijo. Poleg tega učinkuje rahlo antibakterijsko<br />

ter tako <strong>za</strong>gotavlja dodatno <strong>za</strong>ščito<br />

pred bakterijami in glivicami.<br />

in sečnina. Glicerin, ki se pojavlja kot sestavni<br />

del maščob, je nepogrešljiv <strong>za</strong> stabilnost<br />

sten kožnih celic in skrbi <strong>za</strong> elastičnost<br />

kože. Tudi telesu lastni vlažilni faktor sečnina<br />

ima veliko pozitivnih lastnosti, ki pomagajo<br />

suhi koži. Sečnina mehča trdo poroženelo<br />

kožo, povzroči luščenje kože oz.<br />

njenih odmrlih celic in blaži srbenje. Hialuron,<br />

izvleček medu in izvleček mleka –<br />

tri učinkovine sodobne nege nog in stopal,<br />

ki jih povezuje njihovo aktivno vlažilno in<br />

negovalno učinkovanje.<br />

Na novo odkrita tradicionalna<br />

učinkovina<br />

Mleko že tisočletja velja <strong>za</strong> vir lepote.<br />

Resnici na ljubo! Mleko je <strong>zdrav</strong>o – in ne<br />

samo od znotraj. Poleg velikega pomena, ki<br />

ga ima kot živilo, je tudi odlična surovina<br />

<strong>za</strong> naravno kozmetiko. Izvleček mleka ima<br />

nalogo, da veže vlago v zgornji epidermis.<br />

Poleg tega pa mlečne beljakovine pomirjajo<br />

in regenerirajo kožo ter lajšajo draženje.<br />

Učinkovit in bogat z vlago<br />

Hialuron je dolgoverižni polisaharid,<br />

ki je prisoten praktično v vsaki celici človeškega<br />

telesa. Njegova najpomembnejša<br />

lastnost je, da lahko glede na svojo maso<br />

veže ogromne količine vode. Dober primer<br />

je zrklo očesa. Zrklo očesa vsebuje 2 %

26 Aktualno | Suha koža stopal: Objemite poletje!<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Sečnino oz. ureo <strong>za</strong>radi številnih blagodejnih<br />

lastnosti že od nekdaj uporabljajo pri<br />

terapiji kožnih bolezni in tudi v kozmetične<br />

namene.<br />

Če želimo, da bodo naša stopala <strong>za</strong>peljiva v<br />

poletnih sandalih, je danes skrajni čas, da<br />

svojim nogam posvetimo potrebno pozornost.<br />

hialurona, na katerega pa je ve<strong>za</strong>nih 98 %<br />

vode. Danes je hialuron, ki se uporablja v<br />

kozmetične namene, proizveden biotehnološko,<br />

saj je lahko samo tako dosledno <strong>za</strong>gotovljena<br />

visoka stopnja kakovosti.<br />

Sečnina – eden pomembnejših<br />

faktorjev vlage<br />

Sečnino je leta 1773 odkril francoski kemik<br />

Hilaire Ronelle in sodi med bolj poznane<br />

naravne snovi, ki se uporabljajo pri<br />

terapiji kožnih bolezni. V koži je sečnina<br />

eden izmed pomembnejših faktorjev vlage.<br />

Naravna snov doseže, da se vlaga nalaga v<br />

kožne celice in med njih.<br />

Če sečnine v roženi plasti kože stopal<br />

primanjkuje, bo koža suha in izsušena, pojavljale<br />

pa se bodo tudi razpoke. Posebej hitro<br />

se koža izsuši, kadar hkrati primanjkuje<br />

tudi <strong>za</strong> kožo pomembnih maščob (lipidov).<br />

Nega kože s sečnino<br />

Če v koži pade vsebnost sečnine, lahko<br />

negovalni proizvodi, ki vsebujejo sečnino,<br />

poskrbijo <strong>za</strong> njeno izravnavo. Predpostavka<br />

je vsekakor dovolj visoka vsebnost maščob<br />

v kremi. Ta tako imenovana maščobna<br />

podlaga <strong>za</strong>gotavlja, da bodo učinkovine<br />

enakomerno porazdeljene po celotni roženi<br />

plasti kože. Poleg velikega vpliva sečnine<br />

na vsebnost vlage v koži le-ta tudi mehča<br />

in zmanjšuje prekomerno poroženelo<br />

kožo ter odstranjuje luskavo kožo in omili<br />

srbenje.<br />

Ali drži, da si je po nanosu kreme <strong>za</strong><br />

noge najbolje čez povezniti debele<br />

bombažne nogavice?<br />

Ne. Najpogostejša zmota pri negi stopal<br />

posameznikov, ki imajo suho kožo, je miselnost,<br />

da bo krema najbolje učinkovala,<br />

če jo bodo nanesli na stopala in nato obuli<br />

debele bombažne nogavice ter se odpravili<br />

v posteljo. V takem primeru bodo namreč<br />

nogavice sprejele kremo veliko hitreje kot<br />

koža. Za suho kožo na stopalih raje poskrbite<br />

med gledanjem vaše najljubše tv-oddaje<br />

ali branjem knjige. Na stopala nanesite<br />

primerno kremo <strong>za</strong> noge, nato pa čez stopalo<br />

poveznite vrečko. S tem boste ustvarili<br />

prijetno klimo, ki bo odprla pore vaše kože<br />

stopal, in tako omogočili še hitrejše sprejemanje<br />

potrebnih sestavin. Če se na stopalu<br />

po odstranitvi vrečke še nahajajo ostanki<br />

kreme, jo poskusite še dodatno nežno

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

27<br />

Vse <strong>za</strong> dobro počutje nog!<br />

KDOR IMA SUHO KOŽO,<br />

MORA UKREPATI!<br />

Nasveti <strong>za</strong> nego suhe kože stopal in nog<br />

Ω Če je koža suha, se odsvetuje prepogosto in<br />

dolgotrajno prhanje in kopanje, saj s tem še<br />

dodatno zmanjšujete vsebnost maščob in<br />

drugih komponent na koži, ki vežejo vlago.<br />

Ω Ne uporabljajte alkalnih mil, saj preveč razmastijo<br />

kožo.<br />

Ω Če je koža na stopalu čezmerno poroženela,<br />

jo med kopanjem oziroma prhanjem odstranite<br />

z <strong>za</strong> to namenjeno pilo, rašplo ali<br />

gobico.<br />

Ω Mesta med prsti obrišite še posebej temeljito,<br />

kajti ravno tu lahko hitro nastane toplo-<br />

-vlažno okolje, ki lahko povzroči zelo velike<br />

možnosti razvoja glivic.<br />

Ω K negovanim stopalom sodijo tudi negovani<br />

nohti; nohti brez leska in s spremenjeno<br />

barvo bodo z redno uporabo kreme ali olja<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito nohtov in kože ponovno dobili<br />

naraven, svilnat lesk.<br />

Ω Po umivanju na stopala nanesite kremo, ki<br />

najbolj ustre<strong>za</strong> potrebam vaših stopal (krema<br />

naj bo, če je le mogoče, namenjena negi<br />

stopal, saj je koža nekoliko drugačna kot na<br />

obrazu oziroma po trupu).<br />

Ω Če želite svojim nogam privoščiti posebno<br />

nego, pa se odločite <strong>za</strong> obisk pedikerja;<br />

obisk kakovostnega pedikerja bo <strong>za</strong>gotovo<br />

pravi bal<strong>za</strong>m <strong>za</strong> dušo in telo.<br />

ABSOLUTNI PRVAKI ZA NEGO SUHE KOŽE STOPAL:<br />

GEHWOL med krema proti roženi koži<br />

GEHWOL med krema proti razpokani koži<br />

GEHWOL med Lipidro krema <strong>za</strong> stopala<br />

vtreti, ostanke pa obrišite s papirnato brisačo.<br />

Vaša stopala bodo (odvisno od vaše<br />

pridnosti) kmalu bolj gladka in mehkejša.<br />

Naša stopala nas morajo nositi celo življenje,<br />

ko pride čas toplih, lepih sončnih<br />

dni in z njimi čas sandal, pa morajo izgledati<br />

izjemno. Zato svojim stopalom vsak dan<br />

posebej podarite nego, ki si jo <strong>za</strong>služijo. <br />

NAŠE NOGE NAREDIJO TAKO VELIKO ZA NAS,<br />

NAREDIMO TUDI MI NEKAJ ZANJE!<br />

več na:<br />

www.gehwol.si<br />

Zastopnik <strong>za</strong> Slovenijo:<br />

KANA d.o.o. Žalec<br />

Savinjska cesta 45, 3310 Žalec<br />

tel: 03/ 713 18 00<br />

Proizvajalec: E. Gerlach GmbH,<br />

Nemčija<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h, specializiranih trgovinah in pri vašem pedikerju.

28 NAŠA LEKARNA<br />

Skriti<br />

<strong>za</strong>kladi<br />

narave<br />

Gvarana –<br />

rastlina, ki daje naravno energijo<br />

Gvarana (lat. Paullinia cupana, port. Guaraná) je plazeča se rastlina iz družine sapindovk. Izvira<br />

iz porečja Amazonke in ima značilne velike liste ter socvetja. Znana je po svojem rjavkastordečem<br />

sadežu, ki je velik kot kavno zrno. Vsebuje črna semena, ki so delno prekrita z belim arilom.<br />

Oglasno sporočilo<br />

Legenda amazonskega plemena pravi, da<br />

je gvarana zrastla iz oči božanskega otroka, ki<br />

ga je ugriznila strupena kača. Med avtohtonimi<br />

prebivalci Amazonije gvarana <strong>za</strong>to velja <strong>za</strong><br />

čudežno rastlino, ki izboljša fizično vzdržljivost<br />

in vpliva na občutek sitosti, nekatera indijanska<br />

plemena ji pripisujejo tudi lastnosti afrodiziaka.<br />

Rastlino je v 17. stoletju odkril duhovnik Felip<br />

Betendorf in kmalu <strong>za</strong>tem so jo prinesli v <strong>za</strong>hodno<br />

Evropo. Širše znana je postala okoli leta<br />

1958, ko so iz plodov sintetizirali guaranin. Gvaranin<br />

je identičen kofeinu, pridobljenemu recimo<br />

iz kave, čaja ali čaja mate. Gvaranin, tein in<br />

matein so torej sinonimi <strong>za</strong> kofein, če le nimajo<br />

drugih lastnosti in kemijskih snovi svojih rastlinskih<br />

virov, razen lastnosti kofeina.<br />

Gvaranin je torej sinonim <strong>za</strong> kofein, le da se<br />

gvaranin v gvarani pojavlja v popolnoma naravni<br />

in nepredelani obliki ter lahko ima kot tak<br />

na telo več pozitivnih učinkov. Največja razlika<br />

med gvaraninom in kofeinom v kavi pa je v<br />

tem, da gvaranin v naš krvni obtok prehaja veliko<br />

počasneje, posledica česar je bolj enakomerno<br />

in dolgotrajno delovanje.<br />

Vpliv gvarane na telo<br />

Znanstveniki si niso enotni glede vplivov na<br />

človeško telo. Kot prehransko dopolnilo se gvarana<br />

uporablja <strong>za</strong> poživitev energije, saj vsebuje<br />

dvakrat več kofeina/gvaranina, kot ga najdemo<br />

v kavnih zrnih, <strong>za</strong>to naj bi imela velik vpliv<br />

na kognitivne procese. To so procesi pomnjenja,<br />

<strong>za</strong>znavanja, mišljenja, učenja in pozornosti.<br />

Znanstveniki so različnega mnenja o vplivih na<br />

omenjene procese, saj se izsledki različnih študij<br />

med seboj razlikujejo, a predvsem glede na<br />

<strong>za</strong>užite odmerke. Pri vseh pa se kaže pozitiven<br />

vpliv na procese fizične vzdržljivosti, spomin in<br />

budnost ter tudi na razpoloženje.<br />

Prav tako si raziskave niso enotne glede<br />

vpliva na občutek sitosti. Neka študija je poka<strong>za</strong>la<br />

5,1 kilograma izgube telesne mase v 45<br />

dneh pri skupini, ki je uživala mešanico čaja<br />

mate, gvarane in damiane, v primerjavi z enim<br />

kilogramov izgube telesne mase pri placebo<br />

skupini. Ne da pa se povsem <strong>za</strong>ključiti, da je tu<br />

imela odločilen vpliv prav gvarana. Raziskave<br />

govorijo še o vplivu na pospeševanje metabolizma,<br />

odpravo sindromov migrene in o antioksidativnem<br />

delovanju.<br />

Na poti, v službi, pri športu ali učenju<br />

Ko <strong>za</strong>čutite utrujenost in veste, da so pred<br />

vami še dolge ure dela, športa, študija, vožnje ali<br />

<strong>za</strong>bave, je odlično pomagalo prav gvarana. Izberite<br />

izdelek, ki vsebuje visoko vsebnost naravnega<br />

kofeina iz gvarane, ki v krvni obtok prehaja<br />

veliko počasneje kot kofein iz kave, <strong>za</strong>to je<br />

njegovo delovanje dolgotrajnejše in enakomernejše.<br />

K bistrejšim mislim in večji delovni storilnosti<br />

bo pripomogel še niacin (vitamin b 3 ), ki<br />

prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema<br />

in normalnemu psihološkemu delovanju<br />

ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 29<br />

Veliki načrti<br />

<strong>za</strong>htevajo<br />

veliko energije<br />

Vsi imamo velike načrte. Nekateri načrtujejo<br />

kariero, drugi podjetje, tretji družino, četrti<br />

vse naenkrat. Da bi se veliki načrti izpolnili, je<br />

treba vanje vložiti veliko energije. Pri doseganju<br />

vaših ciljev morate ohraniti fokus. Nič lažjega!<br />

Na pomoč prihaja Guarana natural energy iz<br />

Medexa, ki bo poskrbela, da ne ostanete na pol<br />

poti brez energije <strong>za</strong>radi praznega »tanka«. Z<br />

njo lahko <strong>za</strong>res <strong>za</strong>vihate rokave, odklenete svoj<br />

potencial, poženete misli v višjo prestavo in dosežete<br />

svoj veliki načrt.<br />

Guarana natural energy vsebuje naravni kofein<br />

iz gvarane, <strong>za</strong>to je delovanje dolgotrajnejše<br />

in enakomernejše. V priročni embalaži je lahko<br />

vedno pri roki, ko veste, da so pred vami preizkušnje,<br />

ki bodo terjale energijo.<br />

Pomanjkanje energije, utrujenost, nezbranost<br />

in tekma s časom bodo z Guarano natural<br />

energy le še preteklost. Z njo bodo ovire na<br />

poti do cilja premostljive, <strong>za</strong>to je važno le, da<br />

si <strong>za</strong>date svoj veliki načrt in se pogumno podate<br />

na pot. V službi, šoli, pri športu, doma,<br />

na potovanju. Povsod naj vas spremlja osredotočenost<br />

na cilj in Guarana natural energy<br />

iz Medexa.<br />

www.mojaguarana.si

30 NAŠA LEKARNA<br />

Poletna<br />

priloga

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 31<br />

Poletna priloga<br />

Bolezni na<br />

potovanju lahko<br />

resno ogrozijo<br />

življenje<br />

Tadeja Kotar, dr. med., Sekcija <strong>za</strong> tropsko in potovalno medicino,<br />

Klinika <strong>za</strong> infekcijske bolezni in vročinska stanja ukc Ljubljana<br />

Dandanes so razlogi <strong>za</strong> potovanja zelo raznoliki: turizem, izobraževanje, šport,<br />

politika, poslovna potovanja, misijonarji, prostovoljno delo … Zato je tudi<br />

populacija potnikov, ki pred odhodom na pot iščejo <strong>zdrav</strong>stveni nasvet, zelo<br />

pisana. Vključuje ljudi vseh starosti, z različnimi osnovnimi boleznimi in<br />

težavami, različnimi pogoji bivanja in različnimi aktivnostmi na potovanju.

Poletna priloga<br />

32 Poletna priloga | Bolezni na potovanju lahko resno ogrozijo življenje<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Na Kliniki <strong>za</strong> infekcijske bolezni in vročinska<br />

stanja poznamo najpogostejše<br />

nevšečnosti in bolezni na<br />

potovanju. Torej popotnikom lahko<br />

svetujemo, kako zmanjšati tveganje, da na<br />

potovanju ne zbolijo ali se poškodujejo, oziroma<br />

kaj naj v<strong>za</strong>mejo s seboj in kako naj ukrepajo<br />

takrat, ko počitnice vendarle ne potekajo<br />

povsem brez <strong>zdrav</strong>stvenih težav.<br />

Za posvet se odločite pravočasno<br />

Žal se večkrat popotniki odločajo <strong>za</strong> posvet<br />

prepozno ali pa gre <strong>za</strong> tako imenovana<br />

»last-minute« potovanja. Takrat je popotnika<br />

težko ustrezno <strong>za</strong>ščiti, <strong>za</strong>to svetujemo vsem,<br />

ki se odpravljajo na potovanje v oddaljene<br />

kraje, da se odločijo <strong>za</strong> posvet vsaj 6 do 8 tednov<br />

pred odhodom.<br />

Da bi popotniku lahko najbolje svetovali<br />

glede preventive in vsebine potovalne lekarne,<br />

je treba dobiti naslednje podatke o njem:<br />

Ω države, ki jih bo obiskal,<br />

Ω način potovanja in bivanja,<br />

Ω trajanje potovanja,<br />

Ω letni čas potovanja,<br />

Ω po katerih delih dežele bo potoval (mesta/<br />

podeželje),<br />

Ω nameravane aktivnosti med potovanjem,<br />

Ω koliko časa je še do odhoda,<br />

Ω starost popotnika,<br />

Ω morebitne <strong>zdrav</strong>stvene težave in kronične<br />

bolezni,<br />

Ω <strong>zdrav</strong>ila, ki jih redno jemlje,<br />

Ω anamnezo o prejšnjih boleznih in<br />

cepljenjih,<br />

Ω morebitne kontraindikacije <strong>za</strong> cepiva in<br />

specifično profilakso.<br />

Nasvet mora biti oseben, prilagojen vsakemu<br />

popotniku glede na njegovo starost,<br />

<strong>zdrav</strong>stveno stanje, način in trajanje<br />

Na večini letov vsak pilot je različen obrok,<br />

tako znižajo tveganje, da bi vsi piloti med<br />

letom zboleli.<br />

potovanja ter pričakovana tveganja, pove<strong>za</strong>na<br />

s predelom potovanja.<br />

Driska – najpogostejša <strong>zdrav</strong>stvena<br />

težava na potovanjih<br />

Bolezni na potovanju lahko predstavljajo<br />

le neprijetnost (npr. blaga driska), lahko pa<br />

resno ogrožajo življenje (npr. malarija). Vodilni<br />

vzroki smrti na potovanju so bolezni<br />

srca in ožilja in nesreče oziroma poškodbe.<br />

Vodilni vzrok obolevnosti med popotniki<br />

je driska, sledijo okužbe dihal in kože ter vročinska<br />

stanja. Ob vsem tem je treba upoštevati,<br />

da so popotniki med potovanjem ali po<br />

vrnitvi domov dovzetni tudi <strong>za</strong> vse »običajne«<br />

bolezni, kot so navaden prehlad, gripa,<br />

vnetje žrela in vnetja sečil. Pogosto omenjene<br />

nevarnosti daljnjih krajev, kot so hemoragične<br />

mrzlice, kolera in piki kač, predstavljajo<br />

<strong>za</strong> popotnika le majhno tveganje.<br />

Zaradi potovanja in izpostavitve ekstremnim<br />

dejavnikom okolja je popotnik v večji<br />

meri kot doma izpostavljen tudi drugim<br />

nevarnostim <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je: prometne nesreče,<br />

potovalna slabost, trombo<strong>za</strong> in embolija<br />

(nevarnost venske trombembolije na dolgih<br />

letih <strong>za</strong>radi utesnjenega sedenja, dehidracije<br />

in pomanjkanja gibanja), težave v zvezi s<br />

časovnim <strong>za</strong>mikom …<br />

Tropsko okolje –<br />

nevarnost <strong>za</strong> naše <strong>zdrav</strong>je<br />

Popotniki vedno pogosteje potujejo iz<br />

razvitih držav v tropska in subtropska območja,<br />

kjer se ne srečujejo samo z drugačnim

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

33<br />

Poletna priloga<br />

družbenosocialnim, kulturnim in ekonomskim<br />

okoljem, temveč tudi z drugačnim mikrobiološkim<br />

okoljem. Izpostavljeni so nalezljivim<br />

boleznim, ki so v njihovem domačem<br />

okolju zelo redke, so bile izkoreninjene ali pa<br />

jih nikoli ni bilo.<br />

Potovalna driska je najpogostejši <strong>zdrav</strong>stveni<br />

problem potnikov, ki potujejo v manj<br />

razvite predele sveta. Približno tretjina (20–<br />

50 %) popotnikov v tropskih krajih zboli <strong>za</strong><br />

nekajdnevno drisko.<br />

Najpogostejši vir okužbe je hrana (muhe,<br />

nečiste roke pripravljalca, nečiste površine,<br />

naše uma<strong>za</strong>ne roke). Prav tako so lahko<br />

vir okužbe kocke ledu, saj <strong>za</strong>mrzovanje<br />

samo zmanjša število bakterij v vodi, ne uniči<br />

pa jih povsem. Tudi močne žgane pijače v<br />

nasprotju s splošnim prepričanjem ne preprečijo<br />

okužbe. Tako v ambulanti pri popotnikih<br />

s potovalno drisko večkrat slišim komentar:<br />

»Pa tako sem pazil/-a, da sem vsako<br />

jutro spil/-a nekaj brinovca …«<br />

»Prekuhaj, prevri, olupi ali pusti«<br />

Temelj <strong>za</strong>ščite je strogo upoštevanje nasvetov<br />

glede prehrane in higiene (izogibanje<br />

uživanju hrane, ki ni kuhana ali ni sveže pripravljena<br />

– solate, surova zelenjava, neolupljeno<br />

sadje, redno umivanje in razkuževanje<br />

rok …). Priporočila glede hrane najbolje<br />

opisuje izrek »Cook it, boil it, peel it or leave<br />

it« oziroma »Prekuhaj, prevri, olupi ali pusti«.<br />

V tropskem podnebju obstaja <strong>za</strong>radi višjih<br />

temperatur nevarnost dehidracije. Treba je<br />

uživati dovolj tekočine, tudi če nismo žejni.<br />

Pomembna je <strong>za</strong>ščita pred malarijo, saj<br />

lahko ima bolezen zelo hud potek s smrtnim<br />

izidom, še posebej, če ne jemljemo antimalarične<br />

profilakse.

Poletna priloga<br />

34 Poletna priloga | Bolezni na potovanju lahko resno ogrozijo življenje<br />

Nasvet Inštituta <strong>za</strong> varovanje <strong>zdrav</strong>ja<br />

Zdravila v potovalni lekarni morajo biti označena in v originalni embalaži, da ne bo težav na meji.<br />

O <strong>zdrav</strong>ilih, ki jih uvrstimo v potovalno lekarno, se posvetujmo z <strong>zdrav</strong>nikom v ambulanti <strong>za</strong> potnike.<br />

V primeru kroničnih bolezni (dihal, obtočil, sladkorne bolezni, ledvične bolezni,…) ali nosečnosti je treba<br />

imeti s seboj potrebna <strong>zdrav</strong>ila in se razen v ambulanti <strong>za</strong> potnike oglasiti tudi pri splošnem <strong>zdrav</strong>niku<br />

ali specialistu. V primeru prenašanja uspaval, narkotikov, ipd. naj ima potnik spremno <strong>zdrav</strong>nikovo<br />

pismo, po možnosti v angleškem jeziku. Prav tako naj ima <strong>zdrav</strong>nikovo spremno pismo diabetik, ki si<br />

vbrizgava insulin in s seboj nosi tudi ampule in set <strong>za</strong> iniciranje.<br />

Malarijo preprečujemo z <strong>za</strong>ščito pred piki<br />

komarjev (ekspozicijska profilaksa) in <strong>za</strong>ščito<br />

z <strong>zdrav</strong>ili (kemoprofilaksa). Kot kemoprofilaksa<br />

pridejo v poštev različna <strong>zdrav</strong>ila (glede<br />

na področje potovanja in rezistenco), ki jih<br />

je treba <strong>za</strong>četi jemati pred vstopom (običajno<br />

en teden prej – odvisno od vrste <strong>zdrav</strong>ila)<br />

in nadaljevati z njimi ves čas bivanja v endemičnem<br />

področju, končati pa šele po povratku<br />

domov (običajno 4 tedne po povratku).<br />

Na to po mojih izkušnjah popotniki velikokrat<br />

po<strong>za</strong>bijo.<br />

Cepljenje proti rumeni mrzlici - obvezno<br />

Cepljenje proti rumeni mrzlici je edino<br />

uradno obvezno cepljenje v potovalni medicini<br />

po priporočilih Svetovne <strong>zdrav</strong>stvene organi<strong>za</strong>cije.<br />

Med rutinska cepljenja prištevamo<br />

cepljenja, ki jih otroci opravijo že v otroški<br />

dobi ne glede na potovanja (cepljenje proti<br />

davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, poliomielitisu,<br />

Haemophilus influen<strong>za</strong>e tipa b,<br />

mumpsu, ošpicam in rdečkam, hepatitisu b).<br />

Pomembno je, da so popotniki <strong>za</strong>ščiteni proti<br />

omenjenim okužbam, ker so v številnih deželah<br />

zelo razširjene in nekatere lahko potencialno<br />

tudi ogrožajo življenje.<br />

Od priporočljivih cepljenj popotnikom<br />

glede na cilj in način potovanja svetujemo<br />

cepljenje proti hepatitisu a, hepatitisu<br />

b (če še niso bili cepljeni), meningokoknemu<br />

meningitisu, trebušnemu tifusu, steklini,<br />

japonskemu encefalitisu in gripi. Cepljenje<br />

proti hepatitisu a priporočamo vsem, ki potujejo<br />

v higiensko slabe razmere in bolezni<br />

niso preboleli.<br />

Pred cepljenjem je treba povedati, če smo<br />

na kaj alergični (jajca …), da lahko <strong>zdrav</strong>nik<br />

presodi, če je cepivo <strong>za</strong> nas varno. Prav tako<br />

je treba povedati o morebitni nosečnosti,<br />

kroničnih boleznih in morebitnih <strong>zdrav</strong>ilih, ki<br />

vplivajo na imunski sistem.<br />

Vsekakor je ob pametni odločitvi glede<br />

priporočenih cepljenj tveganje <strong>za</strong> obolevnost<br />

bistveno manjše kot pa morebitni stranski<br />

učinki cepiva.<br />

Tetovirajte se raje v razvitih krajih<br />

Glede na raziskave ima vsaj 5 % popotnikov<br />

na potovanju priložnostne spolne odnose.<br />

Glede na visoko stopnjo prekuženosti s<br />

hiv in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi<br />

v tropskih krajih je nevarnost okužbe dosti<br />

večja kot doma.<br />

Ne smemo po<strong>za</strong>biti, da je prenos virusa<br />

hiv in hepatitisa b in c možen tudi z okuženo<br />

krvjo ob navidez neškodljivih aktivnostih,<br />

kot sta tetoviranje in pearcing, <strong>za</strong> kar se mnogi,<br />

zlasti mlajši popotniki odločajo tudi v revnih<br />

tropskih krajih s slabo higieno in večkratno<br />

uporabo igel in instrumentov. Argument<br />

takih popotnikov je, »da je to tam ceneje«. Ceneje<br />

že, vendar hkrati predrago, je moje mnenje.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

35<br />

Poletna priloga<br />

Ne po<strong>za</strong>bite na <strong>za</strong>ščito pred soncem<br />

Potrebna je primerna <strong>za</strong>ščita pred soncem<br />

z visokim <strong>za</strong>ščitnim faktorjem (> 15), klobukom<br />

ali kapo ter ustreznimi sončnimi očali.<br />

Pomembna je tudi primerna obutev, saj pri<br />

hoji z bosimi nogami obstaja v tropskih krajih<br />

možnost okužbe z različnimi <strong>za</strong>jedalci oziroma<br />

njihovimi ličinkami.<br />

Zaradi dolgotrajnega sedenja, dehidracije<br />

in pomanjkanja gibanja med poletom obstaja<br />

pri potnikih z dejavniki tveganja nevarnost<br />

nastanka globoke venske tromboze in pljučne<br />

trombembolije, ki ju preprečujemo z gibanjem<br />

in <strong>za</strong>dostno hidracijo ter pri ogroženih<br />

bolnikih z elastičnimi nogavicami.<br />

V potovalni lekarni naj bo dovolj <strong>zdrav</strong>il<br />

V primeru že obstoječih <strong>zdrav</strong>stvenih težav<br />

(astma, angina pektoris, sladkorna bolezen,<br />

hemofilija, epilepsija idr.) je treba na<br />

potovanje vzeti vsa <strong>zdrav</strong>ila, ki jih popotnik<br />

redno jemlje doma. Količina <strong>zdrav</strong>il naj <strong>za</strong>dostuje<br />

<strong>za</strong> celotno potovanje in še 2 tedna več<br />

v primeru nepredvidenega podaljšanja potovanja.<br />

Popotnik naj ima pri sebi tudi <strong>zdrav</strong>nikovo<br />

pismo v angleščini s kratkim opisom bolezni<br />

(diagno<strong>za</strong> naj bo napisana v latinščini)<br />

in seznamom <strong>zdrav</strong>il, ki jih redno jemlje (poleg<br />

tovarniškega imena naj bo navedeno tudi<br />

generično ime <strong>zdrav</strong>ila in odmerki). Če med<br />

potovanjem pride do <strong>za</strong>pletov osnovne bolezni,<br />

bodo te informacije neprecenljive.<br />

Tropska medicina – nujna tudi v Sloveniji<br />

Danes se vedno pogosteje srečujemo s<br />

tropskimi boleznimi tudi v naših ambulantah<br />

(popotniki, humanitarni delavci, emigranti,<br />

begunci). Poznavanje tropske medicine<br />

ni več privilegij nekaterih posameznikov<br />

oziroma stvar razgledanosti, ampak je postalo<br />

nuja <strong>za</strong> številne <strong>zdrav</strong>nike.<br />

Edina država na svetu, v kateri ni nobene<br />

reke, je Savdska Arabija.<br />

Nujno je, da vsak popotnik, ki se vrne s<br />

potovanja, v primeru bolezni vedno pove,<br />

da je potoval po tropskih predelih. Diferencialna<br />

diagno<strong>za</strong> je v tem primeru vedno precej<br />

drugačna oziroma razširjena. Predvsem<br />

ob vročini je nujno izključiti oziroma <strong>zdrav</strong>iti<br />

malarijo in druge nevarne tropske bolezni.<br />

Seveda je treba najprej na to pomisliti,<br />

kar pa je težko, če ni podatka o potovanju.<br />

Večkrat po<strong>za</strong>bimo, da lahko zbolimo <strong>za</strong> malarijo<br />

tudi še nekaj let po <strong>za</strong>dnjem potovanju<br />

po malaričnih področjih. Po več tednih<br />

ali celo mesecih velikokrat svoje <strong>zdrav</strong>stvene<br />

težave ne povezujemo s samim potovanjem,<br />

<strong>za</strong>to je potrebna zelo skrbna anamne<strong>za</strong><br />

s strani <strong>zdrav</strong>nika, dolžnost bolnika pa je,<br />

da opozori na podatek o potovanju.<br />

Na splošno preventivni pregledi po vrnitvi<br />

domov v odsotnosti <strong>zdrav</strong>stvenih težav niso<br />

potrebni. Smiselno pa je, da se po vrnitvi domov<br />

oglasijo pri svojem osebnem <strong>zdrav</strong>niku<br />

popotniki s simptomi in znaki obolenja, ki so<br />

nastopili med ali po potovanju, bolniki z resnejšimi<br />

kroničnimi obolenji, če smo bili na<br />

potovanju izpostavljeni resnejši nalezljivi bolezni<br />

(humanitarni delavci v bolnišnicah …).<br />

Potovanja so čas sprostitve in druženja z<br />

ljudmi. Da bi čim bolj zmanjšali nevšečnosti<br />

na poti, je prav, da s preprečevanjem pričnemo<br />

že pred odhodom in poiščemo ustrezne<br />

strokovne nasvete.<br />

Pa srečno pot!

36 NAŠA LEKARNA<br />

Poletna<br />

priloga<br />

Da bo poletje<br />

resnično<br />

brezskrbno<br />

Eva Cafuta Hlušička, mag. farm., Lekarna Top-Lek, Ptuj<br />

Letos smo resnično dolgo čakali na prve pomladne dni,<br />

<strong>za</strong>to ni čudno, da so nas topli sončni žarki v hipu zvabili<br />

iz <strong>za</strong>vetij naših domov v naravo, ki je že <strong>za</strong>cvetela v vsej<br />

svoji lepoti. Toplo vreme nas vabi na izlete, na morje, na<br />

dolge sprehode po svežem zraku ... Naj nam majhne<br />

težave ne pokvarijo težko pričakovanega veselja ob teh<br />

aktivnostih.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 37<br />

Poletna priloga

Poletna priloga<br />

38 Poletna priloga | Da bo poletje resnično brezskrbno<br />

P<br />

ri pripravi potovalne lekarne premislite, kam greste in kaj boste počeli. Kako<br />

dostopna je medicinska pomoč, ali kdo potrebuje posebno skrb, če mora kdo<br />

od vaših sopotnikov redno uživati <strong>zdrav</strong>ila, pa nikakor ne po<strong>za</strong>bite nanje!<br />

Prvo pomladno sonce ni nedolžno<br />

Še preden <strong>za</strong>čnemo pripravljati priročno<br />

potovalno lekarno, ki jo bomo vzeli s seboj na<br />

vsako poletno popotovanje in izlet, si priskrbimo<br />

kakovostno kremo <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem.<br />

Uv-<strong>za</strong>ščita naj bo nepogrešljiva med<br />

celotno sezono povečanega uv-sevanja.<br />

Uporaba tovrstnih izdelkov naj nam postane<br />

vsakodnevna navada, in naj ne bo rezervirana<br />

le <strong>za</strong> dopustovanje ob morju. Tudi v visokogorju<br />

je uv-indeks zelo visok, čemur naj<br />

bo prilagojena tudi višina uporabljenega <strong>za</strong>ščitnega<br />

faktorja; nikar pa ne po<strong>za</strong>bimo uporabiti<br />

<strong>za</strong>ščitnega izdelka tudi med športnimi<br />

aktivnostmi. Kolesarjenje, tek, tenis in drugi<br />

športi, pri katerih smo dolgo na soncu, nas<br />

nemalokrat stanejo prvih sončnih opeklin.<br />

Zaščitimo se torej že pred njihovim pojavom!<br />

Če nas prvi sončni žarki vseeno presenetijo<br />

in utrpimo blažje sončne opekline, si<br />

lahko pomagamo s klasičnimi in že preverjenimi<br />

izdelki, ki opečeno kožo hladijo, pomirijo<br />

rdečino in pospešijo njeno regeneracijo.<br />

Med njimi so izdelki, ki vsebujejo dekspantenol,<br />

izvlečke aloe vere, kafre, mentola ali<br />

ognjiča. Te nanašamo v tankem sloju na<br />

predele pri<strong>za</strong>dete kože redno, dokler težava<br />

ne izgine. Seveda naj nas posledice neprevidnosti<br />

izučijo v prihodnje že kot preventivo<br />

uporabljati primeren izdelek <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred<br />

sončnim sevanjem.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

39<br />

Poletna priloga<br />

Piki žuželk in alergije<br />

Pospešenega razcveta rastlin se razveselimo<br />

vsi, razen alergikov. Tem se namreč<br />

ob pojavu toplega vremena kaj hitro poslabšajo<br />

simptomi, pove<strong>za</strong>ni z alergijo na cvetni<br />

prah in druge alergene. Pojavljajo se rdeče,<br />

srbeče in solzeče se oči, voden izcedek<br />

iz nosu, otečena nosna sluznica, ki otežuje<br />

dihanje; pojavi se kihanje, na koži pa drobni<br />

rdeči in srbeči mehurčki, zlasti na predelih,<br />

ki so neposredno izpostavljeni sončnim<br />

žarkom. Ljudje, ki vedo, da trpijo <strong>za</strong> tovrstnimi<br />

alergijami, se nanje pripravijo že prej.<br />

Če so prisotne večje težave, <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong>nje<br />

predpiše <strong>zdrav</strong>nik – sem uvrščamo razne<br />

inhalatorje, ki širijo dihalne poti in <strong>zdrav</strong>ijo<br />

Če želite na počitnice nekam, kjer ni<br />

hude gneče, pojdite v Mongolijo. Gostota<br />

prebivalstva v tej državi je dva prebivalca<br />

na kvadratni kilometer.<br />

vnetne procese v spodnjih dihalih, pršila <strong>za</strong><br />

nos, ki blažijo težave z otečeno nosno sluznico<br />

in povečanim nosnim izcedkom, kapljice<br />

<strong>za</strong> oči, ki preprečujejo srbenje in solzenje<br />

oči, dermatike s kortikosteroidi, ki<br />

blažijo vnetja kože, v hujših primerih pa tudi<br />

peroralna <strong>zdrav</strong>ila, tj. sirupe ali tablete, ki so<br />

prav<strong>za</strong>prav antihistaminiki (<strong>za</strong>virajo učinke<br />

histamina – glavnega povzročitelja simptomov<br />

alergij) in kot taki sistemsko zmanjšajo

Poletna priloga<br />

40 Poletna priloga | Da bo poletje resnično brezskrbno<br />

Nakupovalni seznam:<br />

Ω kakovostna krema <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem<br />

Ω sredstvo <strong>za</strong> oskrbo opeklin<br />

Ω gel <strong>za</strong> oskrbo razdražene kože<br />

Ω sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred piki klopov in insektov<br />

Ω sredstva <strong>za</strong> blaženje bolečin<br />

Ω antacidi (sredstva, ki zmanjšajo težave,<br />

povzročene s prekomernim izločanjem želodčne<br />

kisline)<br />

Ω odvajalo<br />

Ω rehidracijsko sredstvo<br />

Ω termometer<br />

Ω sredstvo zoper povišano telesno temperaturo<br />

Ω probiotiki <strong>za</strong> obnovo porušene črevesne flore<br />

Ω sredstva <strong>za</strong> lajšanje prebavnih težav<br />

Ω razkužilo <strong>za</strong> površinske rane<br />

Ω obliži<br />

Ω sterilne gaze<br />

Ω povoji<br />

Ω <strong>za</strong> alergike: pršilo <strong>za</strong> nos, kapljice <strong>za</strong> oči,<br />

antihistaminik<br />

opisane težave, povzročene <strong>za</strong>radi vpliva<br />

alergenov.<br />

Ne le cvetni prah, tudi sončni žarki, piki<br />

insektov, stik z raznimi travami ipd. lahko izzovejo<br />

alergijske reakcije. Pri blažjih oblikah<br />

si lahko pomagamo sami; v potovalni lekarni<br />

tako nikoli ni odveč imeti gela z aloe vero ali<br />

izvlečkom kamilice, ki oba pomirita blažje kožne<br />

iritacije, če vemo, da je tveganje <strong>za</strong> pojav<br />

kožne alergije večje, pa imejmo s sabo tudi<br />

izdelek z antihistaminikom (<strong>za</strong> dermalno ali<br />

peroralno rabo), ki bo pomagal učinkoviteje.<br />

Če se težava z alergijo pojavi prvič in/ali<br />

v hujši obliki, je obvezen obisk <strong>zdrav</strong>nika, ne<br />

glede na to, kje se ob tem nahajamo. Zlasti<br />

velja pozornost pri manjših otrocih, kajti ni<br />

nujno, da sploh že poznamo vse njihove alergije.<br />

Obstaja namreč tveganje <strong>za</strong> pojav anafilaktičnega<br />

šoka, ki je življenjsko ogrožajoče<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Če želite potovati nekam, kjer nihče od<br />

vaših znancev še ni bil, izberite Antarktiko –<br />

tam je bilo doslej le en odstotek Zemljanov.<br />

stanje, in zoper tega si (razen z adrenalinskimi<br />

injekcijami, ki jih predpiše <strong>zdrav</strong>nik, če<br />

smo takšen pojav že kdaj doživeli) sami ne<br />

moremo pomagati.<br />

Ne po<strong>za</strong>bimo, da poleg žuželk, kot so čebele,<br />

ose in komarji, s toplim vremenom pridejo<br />

na plano tudi klopi. Obvezno se <strong>za</strong>ščitimo<br />

pred klopi vsakič, preden se odpravimo<br />

v ali ob gozd, nevarni so tudi predeli, kjer so<br />

visoka trava in grmičevje, tudi vrtovi in parki.<br />

Ob morebitnem ugrizu klopa bodimo pozorni<br />

na reakcije na koži (te se lahko pojavijo<br />

kjerkoli, ne le na mestu ugri<strong>za</strong> – pozor na<br />

kolobarjast izpuščaj, značilen <strong>za</strong> boreliozo) in<br />

pa seveda na znake okužbe s klopnim meningoencefalitisom<br />

(sprva blažji, nato pa huje izraženi<br />

simptomi, podobni gripi – visoka vročina<br />

in splošno slabo počutje). Cepljenje proti<br />

okužbi je še zmeraj edina <strong>za</strong>nesljiva <strong>za</strong>ščita.<br />

Tudi pri pojavu opeklin ožigalkarjev, kot je<br />

npr. medu<strong>za</strong>, si pomagamo tako, da poškodovani<br />

predel kože večkrat na dan hladimo (s<br />

hladnimi obkladki ali z mazili oz. geli, ki vsebujejo<br />

kafro ali mentol). Če je rana globlja, je<br />

potreben obisk in obravnava <strong>zdrav</strong>nika.<br />

Nepogrešljivi naj bodo tudi ...<br />

Ne glede na to, ali gremo na počitnice v<br />

zelo oddaljene kraje ali zgolj na enodnevni<br />

potep v bližino domačega kraja, si nikakor<br />

ne želimo veselega dogodka pokvariti z nepredvidenimi<br />

nezgodami. Tako naj v priročni<br />

potovalni lekarni nikakor ne manjkajo tudi<br />

analgetiki (sredstva, ki blažijo bolečine, kot so<br />

glavobol, zobobol ali menstrualne bolečine),

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

41<br />

Poletna priloga<br />

antacidi (sredstva, ki zmanjšajo težave, povzročene<br />

s prekomernim izločanjem želodčne<br />

kisline), sredstva <strong>za</strong> lajšanje prebavnih težav<br />

(zlasti na potovanjih v bolj oddaljene kraje,<br />

kjer se <strong>za</strong>radi spremenjene prehrane kaj hitro<br />

pojavijo težave bodisi z drisko bodisi z <strong>za</strong>prtjem<br />

– v teh primerih je dobro imeti s sabo<br />

odvajalo in izdelek s probiotiki, ki bo pomagal<br />

obnoviti porušeno črevesno floro; odveč ne<br />

bo tudi rehidracijska sol, s katero nadomestimo<br />

med drisko ali bruhanjem izgubljene elektrolite<br />

in tako preprečimo pojav dehidracije),<br />

sredstva zoper povišano telesno temperaturo,<br />

sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred piki klopov in insektov,<br />

izdelki z uv-<strong>za</strong>ščito, ki bodo preprečili<br />

neprijetne izkušnje s sončnimi opeklinami<br />

(ne po<strong>za</strong>bimo na večkratno obnavljanje nanosa<br />

takega izdelka, še posebej, če se kopamo,<br />

otiramo z brisačo ali potimo), izdelki <strong>za</strong><br />

preprečevanje in lajšanje simptomov alergije<br />

(vsaj izdelek <strong>za</strong> dermalno rabo v primeru kakršnih<br />

koli kožnih iritacij bo prišel prav), razkužilo<br />

<strong>za</strong> površinske rane, obliži, sterilne gaze<br />

in povoji.<br />

Vsebina potovalne lekarne naj se seveda<br />

prilagodi našim trenutnim potrebam in <strong>za</strong>htevam.<br />

Če potujemo z otroki, jo je treba bolje<br />

<strong>za</strong>ložiti in prilagoditi trenutnim razmeram;<br />

prav tako je prilagojena tudi pri ljudeh, ki sicer<br />

jemljejo kakršno koli redno terapijo (zlasti<br />

nanjo ne smemo po<strong>za</strong>biti niti med počitnicami!),<br />

prilagojena pa naj bo seveda tudi<br />

kraju in času našega potovanja. Če potujemo<br />

v eksotične kraje, kjer je <strong>zdrav</strong>niška oskrba in<br />

oskrba z <strong>zdrav</strong>ili slaba, je seveda bolje imeti s<br />

sabo čim več <strong>zdrav</strong>il, tudi <strong>za</strong> težave, ki jih sicer<br />

morda nimamo. Ni nujno niti, da bodo določena<br />

<strong>zdrav</strong>ila, ki jih bomo prejeli v takšnih<br />

krajih, delovala tako, kot bi morala, <strong>za</strong>to skrb<br />

<strong>za</strong> lastno potovalno lekarno nikakor ni odveč.<br />

Vsekakor velja, da je bolje biti pripravljen<br />

na čim več dogodkov, ki jih lahko preprečimo<br />

ali rešimo sami, kot pa počitnice ali izlet prekinjati<br />

z obiskom lokalne <strong>zdrav</strong>niške ambulante<br />

ali dežurne lekarne. Dokler se <strong>za</strong>vedamo, da<br />

je naše <strong>zdrav</strong>je v večini v naših rokah, bomo<br />

na <strong>za</strong>služenem oddihu lahko bolj sproščeni in<br />

le tako bo ta dosegel svoj pravi namen. <br />

Za hitro celjenje malih ran<br />

Poleti smo bolj izpostavljeni praskam, ranam in<br />

odrgninam, pa tudi različnim okužbam. Kadar smo na<br />

poti, nimamo vedno na voljo čiste vode, ki bi bila primerna<br />

<strong>za</strong> izpiranje ran, <strong>za</strong>to si lahko pomagamo s priročnim<br />

Bepanthen Plus dermalnim pršilom.<br />

Ko se krvavenje ustavi, lahko na rano nanašamo<br />

Bepanthen Plus kremo. Krema pospeši obnovo kožne<br />

povrhnjice, omogoča prenos plinov in vode ter razkužuje<br />

in spodbuja celjenje.<br />

Bepanthen Plus v pršilu učinkovito razkužuje<br />

ter omogoča preprost in higieničen nanos na kožo<br />

brez dotikanja rane. Pršilo je primerno <strong>za</strong> uporabo na<br />

ranah, ki še krvavijo. Tako boste uničili morebitne klice<br />

in preprečili okužbe ter hkrati spodbudili celjenje ran.<br />

Več o oskrbi ran na www.bepanthen.si.<br />

Pred uporabo natančno preberite navodila!<br />

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.

42<br />

NAŠA LEKARNA<br />

Poletna<br />

priloga

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 43<br />

Poletna priloga<br />

Naj vam<br />

potovalna slabost<br />

ne pokvari izleta<br />

Urška Živko, mag. farm., Mariborske lekarne, Lekarna Tabor<br />

Potovalna slabost je neprijetnost, ki ne pesti samo šolskih otrok<br />

na končnih izletih, ampak tudi mlade, odrasle in starostnike. Sicer<br />

je s starostjo vse redkejša, ne poznajo pa je malčki, mlajši od dveh<br />

let. Pojavlja se pri vožnji z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali<br />

ladjo in je zelo neprijetna. Nemalokrat lahko pokvari še tako lep<br />

izlet, nekatere pa celo odvrne od potovanja.

Poletna priloga<br />

44 Poletna priloga | Naj vam potovalna slabost ne pokvari izleta<br />

Č<br />

e vas pogosto muči potovalna<br />

slabost, se ponudite <strong>za</strong> voznika, saj<br />

boste tako osredotočeni na cesto.<br />

Sicer pa sedite vsaj na sovoznikovem<br />

sedežu.<br />

Potovalno slabost povzroča gibanje.<br />

Natančen mehanizem nastanka slabosti<br />

ni znan, najverjetneje pa nastane<br />

<strong>za</strong>radi nasprotujočih si sporočil,<br />

ki jih center <strong>za</strong> bruhanje dobiva iz<br />

videnega (oči) in organa <strong>za</strong> ravnotežje v notranjem<br />

ušesu.<br />

Kako prepoznamo potovalno slabost?<br />

Potovalna slabost, kot že ime samo pove,<br />

se najprej pokaže s slabostjo. Ta je lahko blaga,<br />

močnejša ali pa huda – v tem primeru je<br />

prisotno bruhanje. Poleg glavnega simptoma<br />

jo lahko spremljajo tudi glavobol, omotica<br />

in utrujenost. S prenehanjem vožnje se<br />

simptomi v kratkem izboljšajo in nato čisto<br />

izginejo, medtem ko se poslabšajo, če z vožnjo<br />

nadaljujemo.<br />

Pomagamo si lahko z <strong>zdrav</strong>ili …<br />

Najučinkovitejša pomoč je izogibanje<br />

načinu potovanja, ki slabost povzroča,<br />

kar pa ni vedno izvedljivo. Na srečo obstajajo<br />

tudi <strong>zdrav</strong>ila in izdelki, ki učinkovito<br />

preprečujejo potovalno slabost. Zdravilna<br />

učinkovina dimenhidrinat je antihistaminik<br />

z antiholinergičnimi učinki. Deluje <strong>za</strong>viralno<br />

na centralni živčni sistem in tako zmanjša<br />

občutljivost centra <strong>za</strong> bruhanje. Manj<br />

ugodno je, da zmanjša sposobnost upravljanja<br />

z vozili in stroji. Povzroča tudi <strong>za</strong>spanost<br />

in <strong>za</strong>megljen vid, kar zna biti marsikdaj neprijetno,<br />

vendar manj moteče kot potovalna<br />

slabost. Uporaba je dovoljena <strong>za</strong> otroke,<br />

starejše od 2 let. Zdravilo bolniki na splošno<br />

dobro prenašajo. Posebna previdnost je potrebna<br />

le pri bolnikih s konvulzijami in pri tistih,<br />

pri katerih bi lahko antiholinergične lastnosti<br />

<strong>zdrav</strong>ila poslabšale osnovno bolezen<br />

(glavkom, hipertrofija prostate, bronhialna<br />

astma). Zdravilo je treba vzeti pol ure pred<br />

pričetkom vožnje. Če je potovanje daljše, se<br />

lahko jemanje nato še trikrat ponovi.<br />

V skupino antihistaminikov spada tudi<br />

<strong>zdrav</strong>ilna učinkovina cinarizin, ki pa je v Sloveniji<br />

ni na voljo.<br />

… ingverjem …<br />

Če ne želite posegati po sinteznih <strong>zdrav</strong>ilih,<br />

je učinkovita pomoč iz narave ingver.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

45<br />

Poletna priloga<br />

Ingverjev čaj, sušen kandiran ingver, nastrgan<br />

ingver z limono v obliki napitka, ingverjeve<br />

tablete, ingverjeve lizike <strong>za</strong> otroke … vse<br />

to so možnosti, po katerih lahko posežete.<br />

Sicer ni zmeraj učinkovit, je pa neškodljiv in<br />

nima neželenih učinkov. Še zlasti ne vpliva<br />

na sposobnost upravljanja vozil in strojev in<br />

ne povzroča <strong>za</strong>spanosti. Ingverjev preparat<br />

se prav tako v<strong>za</strong>me približno pol ure pred<br />

<strong>za</strong>četkom potovanja, jemanje pa se večkrat<br />

ponovi, če potovanje traja dlje časa.<br />

… ali akupresurnimi <strong>za</strong>pestnicami<br />

Tretja možnost, <strong>za</strong> vse tiste, ki ne želite<br />

ničesar vnašati v telo, so akupresurne <strong>za</strong>pestnice.<br />

Kot že ime pove, posebni gumbi v<br />

<strong>za</strong>pestnicah vplivajo na akupresurne točke,<br />

ki se nahajajo na vsakem <strong>za</strong>pestju približno<br />

tri prste od stika dlani s podlaktjo, in tako<br />

zmanjšajo slabost. Nosimo jih na obeh <strong>za</strong>pestjih<br />

ves čas potovanja.<br />

Potujte v prijetnem in umirjenem ozračju<br />

Smotrno je upoštevati tudi nekaj nefarmakoloških<br />

ukrepov, ki omilijo potovalno<br />

slabost ali pomagajo, da jo lažje premagate.<br />

Vozilo, v katerem potujete, mora biti dobro<br />

prezračeno, s prijetno (raje hladnejšo)<br />

temperaturo, brez dišav in osvežilcev zraka.<br />

V takem vozilu prav tako ni priporočljivo<br />

kaditi. Branje med vožnjo, prav tako pogledovanje<br />

v ekran telefona ali na splošno navzdol<br />

slabost samo poslabšajo. Če je možno,<br />

med potovanjem ne uživajte hrane in pijače,<br />

prav tako naj hrane ne uživajo vaši sopotniki.<br />

Vonj po hrani lahko prav tako poslabša<br />

slabost. Glejte vedno naravnost ven v daljavo,<br />

torej proti obzorju, ne obračajte glave in<br />

sedite v smeri vožnje. Pomaga tudi, če imate<br />

oči <strong>za</strong>prte ali če poskusite <strong>za</strong>spati. <br />

POTOVALNA<br />

SLABOST?<br />

POSLOVITE SE OD<br />

POTOVALNE SLABOSTI<br />

S POMOČJO SEA–BAND-a<br />

Včasih, morda celo vsak dan, nam potovanje lahko<br />

pokvari potovalna slabost. Sea band je originalen<br />

akupresurni <strong>za</strong>pestni trak, ki naravno preprečuje in olajša<br />

simptome vseh vrst slabosti.<br />

Sea band je naravna izbira brez <strong>zdrav</strong>il, ki <strong>za</strong>gotavlja<br />

enostavno uporabo <strong>za</strong> celotno družino.<br />

Brez <strong>zdrav</strong>il. Brez stranskih učinkov. Klinično testiran.<br />

Primeren <strong>za</strong> potovalno slabost, jutranjo slabost<br />

in vse druge oblike slabosti.<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah.<br />

Naravna izbira <strong>za</strong> lajšanje slabosti.<br />

Zastopnik in distributer:<br />

info@toppharma.si<br />

www.toppharma.si<br />

Proizvajalec:<br />

Sea-Band Limited,<br />

Velika Britanija

46<br />

NAŠA LEKARNA<br />

Poletna<br />

priloga<br />

Poleti je naša<br />

koža zelo<br />

obremenjena<br />

Irena Peteln, dr. med.<br />

Medtem ko je <strong>za</strong> mnoge poletje najlepši letni čas, je <strong>za</strong><br />

našo kožo to obdobje najbolj obremenjujoče. Izpostavljena<br />

je uv-sevanju, vetru, slani vodi, vročini in klimatiziranim<br />

prostorom. Za lepo in <strong>zdrav</strong>o kožo tudi v prihodnjih<br />

letih in desetletjih ni potrebno veliko, držati se je treba le<br />

nekaj osnovnih načel <strong>za</strong>ščite in nege kože poleti.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 47<br />

Poletna priloga

Poletna priloga<br />

48 Poletna priloga | Poleti je naša koža zelo obremenjena<br />

Koža poleti izgublja vlago predvsem<br />

<strong>za</strong>radi pogostejšega prhanja in izpostavljenosti<br />

soncu. Žleze lojnice se<br />

na pomanjkanje vlage odzovejo<br />

tako, da <strong>za</strong>čnejo močneje delovati, pojavijo<br />

se akne. Kožno sliko lahko dodatno poslabšajo<br />

mastna sredstva <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem.<br />

Uporabite lahek puder z <strong>za</strong>ščitnim<br />

faktorjem<br />

Pri problematični koži obra<strong>za</strong> izbirajmo<br />

vlažilne kreme, ki so nekomedogene (to pomeni,<br />

da ne mašijo kože in torej ne povečujejo<br />

nevarnosti nastanka mozoljev). V <strong>lekarna</strong>h<br />

je na voljo veliko primernih <strong>za</strong>ščitnih sredstev<br />

prav <strong>za</strong> obraz. Pomembno je tudi redno čiščenje<br />

obra<strong>za</strong>, vendar ne več kot dvakrat ali<br />

trikrat dnevno, da kože ne izsušimo preveč.<br />

Ker lahko debeli sloji ličil le še dodatno <strong>za</strong>mašijo<br />

pore, v vročih dneh prekomerno nanašanje<br />

ličil ni priporočljivo. Uporabite tekoč in lahek<br />

puder, ki po možnosti vsebuje še <strong>za</strong>ščitni<br />

faktor ter vodoodporno maskaro.<br />

Nadzorujte svojo izpostavljenost soncu<br />

Od daljšega izpostavljanja sončnemu<br />

sevanju nimamo koristi. Naša koža sicer<br />

pod vplivom uv-sevanja proizvaja vitamin<br />

d, ki je nujno potreben <strong>za</strong> pravilen razvoj<br />

in trdnost kosti. Vendar <strong>za</strong> <strong>za</strong>dostno dnevno<br />

proizvodnjo vitamina d <strong>za</strong>dostuje že nekajminutna<br />

izpostavljenost rok in obra<strong>za</strong><br />

sončnemu sevanju!<br />

Edina korist nastavljanja soncu je torej prijetno<br />

topel občutek infrardečega dela sončnih<br />

žarkov na koži, <strong>za</strong>to naj bo izpostavljanje<br />

soncu nadzorovano. Predvsem se je treba izogibati<br />

neposredni sončni svetlobi med 11. in<br />

16. uro, ko je sonce najmočnejše. To še posebej<br />

velja <strong>za</strong> naše najmlajše, ki imajo kožo še<br />

občutljivejšo in je <strong>za</strong>nje vsako prekomerno<br />

izpostavljanje soncu še bolj škodljivo.<br />

Med tuširanjem kožo čim manj izsušimo<br />

Poleti se <strong>za</strong>radi športnih aktivnosti in potenja<br />

tudi večkrat dnevno tuširamo. Pri tem<br />

je treba paziti, da kožo čim manj izsušimo. Ne

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

49<br />

Poletna priloga<br />

Ameriška raziskava je poka<strong>za</strong>la, da se 53<br />

odstotkov ljudi tušira zjutraj, 29 odstotkov<br />

pa zvečer. O tem, ali se ostalih 18 odstotkov<br />

tušira čez dan ali pa sploh ne, ne poročajo.<br />

tuširajmo se s prevročo vodo, tuširanje naj bo<br />

karseda hitro, milo nanesemo le na določene<br />

predele telesa. Uporabljajmo oljna mila ali<br />

namesto mil pH nevtralne ali rahlo kisle sindete,<br />

saj ti manj izsušujejo kožo in jo hkrati še<br />

mehčajo in pomirjajo, če je razdražena ali nagnjena<br />

k vnetjem. Nežno se nato obrišimo z<br />

brisačo in še na vlažno kožo nanesimo losjon<br />

ali mleko <strong>za</strong> telo. Večji kot je odstotek vode v<br />

negovalnem sredstvu, bolj bo prisoten efekt<br />

hlajenja kože ob izhlapevanju vode, kar še<br />

posebej prija ob morebitnih sončnih opeklinah.<br />

Takrat izbirajmo izdelke, namenjene ranjeni<br />

in vneti koži po sončenju, saj ti vsebujejo<br />

poleg vodne faze, ki prijetno hladi, tudi<br />

učinkovine, ki pomagajo pri obnavljanju poškodovane<br />

kože, npr. pantenol.<br />

Ne po<strong>za</strong>bite na nego od znotraj<br />

Poleg nege od zunaj je pomembna tudi<br />

»nega od znotraj«. Poleti si privoščite obilo<br />

sadja in zelenjave, popijte veliko vode, opustite<br />

kajenje in koža vam bo hvaležna! Za<br />

razvajanje si lahko napravite tudi domačo<br />

masko <strong>za</strong> obraz. Uporabite sadje, ki ga trenutno<br />

imate doma, zmečkanega lahko zmešate<br />

z malo skute ali jogurta ter nanesete <strong>za</strong> nekaj<br />

minut na očiščen obraz, nato pa sperete<br />

z obilo vode.<br />

Uživajte v poletju brez slabe vesti – z upoštevanjem<br />

nekaj osnovnih načel o <strong>za</strong>ščiti in<br />

negi kože poleti. Lepa koža ni porjavela koža,<br />

temveč mladosten in svež videz tudi v kasnejših<br />

letih!

50<br />

NAŠA LEKARNA<br />

Poletna<br />

priloga<br />

Kje vas<br />

čevelj žuli?<br />

Polonca Fiala, mag. farm., Javni <strong>za</strong>vod Pomurske lekarne<br />

Verjamem, da bi na to vprašanje dobili precej različne odgovore.<br />

A v današnjem prispevku bo govora dobesedno o žuljih – o tistih, ki<br />

nastanejo, ko obujemo nove čevlje; o žuljih, ki nas po dolgi prehojeni<br />

poti opozorijo, da se je treba sezuti, in o žuljih, ki kar kličejo, da pod<br />

čevelj obujemo tudi nogavico. Kakorkoli že, čevelj nas je ožulil, mi pa<br />

se sprašujemo: kaj nam je storiti?!

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 51<br />

Poletna priloga

Poletna priloga<br />

52 Poletna priloga | Kje vas čevelj žuli?<br />

Zakaj žulj nastane?<br />

Žulj nastane <strong>za</strong>radi trenja med zgornjo plastjo kože (epidermis)<br />

in obutvijo. Tako se <strong>za</strong>čne nabirati tekočina, ki prav<strong>za</strong>prav<br />

varuje spodnje plasti kože pred nadaljnjimi poškodbami.<br />

Žulj nastane na izpostavljenih delih stopal med hojo,<br />

tekom ali med ponavljajočimi se gibi (lahko tudi na dlaneh)<br />

in hitreje nastane na vlažnih delih kože. Običajno ne<br />

gre <strong>za</strong> resno poškodbo, vsekakor pa žulj ni prijeten in <strong>za</strong>hteva<br />

ustrezno oskrbo. Posebno previdnost je treba nameniti<br />

sladkornim bolnikom.<br />

Kako žulj oskrbimo?<br />

Najpomembnejše je, da se čim prej preobujemo in kožo<br />

osvobodimo trenja. Tako se bo žulj sploh lahko <strong>za</strong>čel celiti. Na<br />

njegovem dnu bo <strong>za</strong>čela nastajati nova koža, tekočina se bo<br />

postopoma vpila, povrhnja koža pa se bo posušila in olupila.<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Žulji se lahko pojavijo<br />

kjerkoli na telesu, kjer je<br />

prisoten stalen pritisk<br />

na kožo. Kitaristi jih<br />

recimo pogosto dobijo na<br />

blazinicah prstov.<br />

Zelo pomembno je vedeti, da žulja ne smemo predirati,<br />

saj mehur s tekočino služi kot naravna <strong>za</strong>ščita <strong>za</strong> novo kožo<br />

pod njim. Nepravilna oskrba in prediranje z iglo lahko povzroči<br />

okužbo, ki se kaže kot vnetje z rdečino in gnojenjem in <strong>za</strong>hteva<br />

resnejše <strong>zdrav</strong>ljenje.<br />

Če žulj nenadoma poči, ne odstranjujte odvečne kože. V<br />

obeh primerih pa je pomembno, da rano <strong>za</strong>ščitite pred zunanjimi<br />

vplivi in okužbo. Najbolj je, da mesto žulja umijemo pod<br />

tekočo mlačno vodo z milom. Nato mesto dobro izperemo in<br />

razkužimo z alkoholom ali drugim ustreznim razkužilom, dobro<br />

osušimo ter pokrijemo z obližem ali sterilno gazo.<br />

V lekarni je na voljo kar precej pripravkov <strong>za</strong> oskrbo žuljev.<br />

Zelo učinkoviti so obliži s hidrokoloidno tehnologijo, ki takoj<br />

ublažijo bolečino <strong>za</strong>radi pritiska in trenja ter ustvarijo optimalno<br />

vlažno okolje <strong>za</strong> celjenje, <strong>za</strong>to se rana hitreje <strong>za</strong>celi. Da<br />

ne bi zmotili procesa celjenja, obliž pustite na žulju več dni,<br />

<strong>za</strong>menjajte pa ga šele, ko se sam odlepi. V tem času obliž varno<br />

ščiti žulj pred uma<strong>za</strong>nijo in bakterijami.<br />

Če uporabljamo navadne obliže, je smiselno mesto žulja<br />

predhodno nama<strong>za</strong>ti s kremo, ki pospeši celjenje.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

53<br />

Poletna priloga<br />

Preventiva?<br />

Seveda si želimo, da do žuljev in poškodb kože ne bi prišlo.<br />

Ne le, da so žulji boleči in nas ovirajo pri hoji, ampak so tudi<br />

neestetskega vide<strong>za</strong>, še posebej v poletnih mesecih. Zato je<br />

smiselno, da kožo na nogah <strong>za</strong>ščitimo pred žulji, še preden<br />

nastanejo. V lekarni se dobijo geli proti žuljem, ki se nanesejo<br />

na izpostavljen del in zgladijo kožo ter tako preprečijo trenje<br />

in drgnjenje. Lahko posežemo tudi po obližu, ki ga nalepimo<br />

na izpostavljeno mesto. A previdno; obliž velikokrat pri<br />

hoji ne ostane na mestu, ampak se premika, zguba, odlepi. In<br />

vse to lahko privede do nasprotnega učinka – obliž deluje kot<br />

tujek in še poveča možnost nastanka drgnjenja in s tem pojava<br />

žuljev.<br />

Vsekakor veliko pozornost namenimo izbiri primerne obutve.<br />

Ta naj bo udobna in zračna. Novih čevljev ne obujte <strong>za</strong><br />

dolge pohode ali tek – razhoditi jih je treba postopoma. Še<br />

posebej previdni pa bodite s čevlji, ki so namenjeni obuvanju<br />

na boso nogo.<br />

Tako, žulje na nogah smo oskrbeli. Za vse ostale žulje, ki v<br />

vsakdanjem življenju vsaj tu in tam žulijo vsakega izmed nas,<br />

pa zgolj udobna obutev ne bo dovolj. <br />

Vas srbi koža med prsti?<br />

Glivična okužba stopala je običajna okužba kože.<br />

Najpogosteje jo pričnemo <strong>zdrav</strong>iti <strong>za</strong>radi srbenja, pekočega<br />

občutka in neprijetnega vonja, kar so znaki že<br />

napredovane glivične okužbe. Glivično okužbo stopala<br />

lahko hitro in učinkovito po<strong>zdrav</strong>imo s protiglivičnimi<br />

kremami, kot je denimo Canespor.<br />

Za <strong>zdrav</strong>ljenje s kremo Canespor <strong>za</strong>dostuje, da<br />

kremo vtremo na pri<strong>za</strong>deto kožo enkrat na dan. Canespor<br />

učinkovito <strong>zdrav</strong>i glivične okužbe stopal tako, da<br />

neagresivno prodre v kožo, zmanjša vnetje in odstrani<br />

povzročitelje okužbe. Vsakodnevno <strong>zdrav</strong>ljenje glivične<br />

okužbe stopal in med prsti običajno traja od dva do štiri<br />

tedne, z redno uporabo pa preprečimo tudi, da bi se<br />

okužba ponovila.<br />

Več na www.canespor.si.<br />

Pred uporabo natančno preberite navodila!<br />

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.

54<br />

NAŠA LEKARNA<br />

Poletna<br />

priloga<br />

Foto: Gregor Grunt<br />

Zdrava poletna<br />

osvežitev<br />

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehnologije

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 55<br />

Poletna priloga<br />

Mesec maj, ki ponavadi s svojimi<br />

cvetočimi dnevi budi ljubezen in<br />

napoveduje toplo poletje, se je letos<br />

povsem izneveril. In bati se je, da bo<br />

tudi poletje kislo in nič kaj prijazno.<br />

No, vere v tople dni še nismo izgubili,<br />

<strong>za</strong>to upamo, da bomo dočakali vsaj<br />

teden, dva, ko bodo temperature<br />

poskočile do vročih 30 stopinj in<br />

bomo potrebovali osvežitev.

Poletna priloga<br />

56 Poletna priloga | Zdrava poletna osvežitev<br />

sladoledom se najhitreje prehladimo takrat, ko je temperatura zraka zelo visoka in s tem razlika do<br />

S nizke temperature sladoleda zelo velika.<br />

Telo najlažje osvežimo s skokom v morje, jezero ali<br />

reko ali pa se namakamo v bazenih. Za osvežitev počutja<br />

potrebujemo tudi primerno ohlajeno pijačo,<br />

najbolje vodo. In – <strong>za</strong> dušo – tudi sladoled.<br />

Voda je temeljna tekočina, ki jo naše telo potrebuje <strong>za</strong><br />

normalno delovanje, saj je transportno sredstvo vodotopnih<br />

hranilnih snovi in rudnin ter sestavina celic našega telesa. V<br />

povprečju je telo zgrajeno iz kar 75 odstotkov vode. Vendar je<br />

to razmerje v možganih še bolj v prid vode, saj je je v možganih<br />

celo do 85 odstotkov. Že to dejstvo, da je v nas toliko vode,<br />

govori v prid tezi, da moramo piti veliko vode. Voda je resnično<br />

vir življenja, pa tudi sredstvo očiščevanja in središče obnavljanja.<br />

Prav vsako telesno funkcijo usmerja in določa pretok<br />

vode. Če je je dovolj, življenjsko pomembni organi dobijo

snovi, ki jih voda prenaša, in sicer: dovolj hormonov, encimov,<br />

nevrotransmiterjev in hranil <strong>za</strong> njihovo izdelavo.<br />

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

57<br />

Poletna priloga<br />

Mnogo starejših ne čuti, da so žejni<br />

S staranjem občutek <strong>za</strong> žejo <strong>za</strong>čne pešati. Zato številni<br />

starejši ljudje postajajo vse bolj dehidrirani, ne da bi se tega<br />

<strong>za</strong>vedali. Pri dehidriranem človeku se ne sproži spodbuda <strong>za</strong><br />

pitje, marveč prav nasprotno: telo aktivira sistem <strong>za</strong> varčevanje<br />

vode v skladu s telesnimi prioritetami ter sproži histamin,<br />

ki je poglavitni možganski regulator varčevanja z vodo. V nasprotju<br />

s splošnim prepričanjem je najslabše, če táko hudo<br />

dehidracijo skušamo tešiti s sladkimi šumečimi pijačami, pravim<br />

čajem, kavo ali alkoholnimi pijačami! Vse te pijače sicer<br />

vsebujejo vodo, vendar tudi dehidracijske snovi, ki pospešeno<br />

iz telesa izločajo vodo.<br />

Povprečna krava mlekarica<br />

v svojem življenju proizvede<br />

toliko mleka, da<br />

bi iz njega lahko naredili<br />

več kot 34.000 litrov sladoleda.<br />

Koliko vode in kdaj?<br />

Izguba vode je različna od človeka do človeka, pri vseh pa<br />

odvisna od zunanje temperature, fizičnega napora, spola in<br />

starosti. Telo odraslega človeka v povprečju potrebuje okrog<br />

tri litre vode na dan. Približno liter jo lahko dobimo s hrano,<br />

drugo moramo popiti kot svežo čisto vodo. Voda se razmeroma<br />

hitro absorbira v kri in prek nje prehaja v celice. Toda če<br />

ji dodamo sladkor, tudi v obliki sadnega soka, potrebuje <strong>za</strong> ta<br />

prehod kar trikrat več časa.<br />

Raznoliki vplivi vode na naše telo<br />

Voda v človeškem telesu:<br />

Ω zmanjšuje stres, tesnobo in depresijo,<br />

Ω polni nas z energijo in pomaga premagovati utrujenost,<br />

Ω povrne normalen ritem spanja,<br />

Ω redči kri,<br />

Ω poveča učinkovitost rdečih krvnih teles,<br />

Ω poveča učinkovitost imunskega sistema,<br />

Ω pospešuje obnovo DNK in druge obnovitvene procese v celicah,<br />

Ω preprečuje ali <strong>za</strong>vira vse bolezni, tudi degenerativne,<br />

Ω blaži menstrualne in menske težave,<br />

Ω spodbuja nastajanje spolnih hormonov in nevrotransmiterjev v<br />

možganih,<br />

Ω preprečuje artritis in<br />

Ω daje očem sijaj.

Poletna priloga<br />

58 Poletna priloga | Zdrava poletna osvežitev<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

V ZDA je julij nacionalni<br />

mesec sladoleda.<br />

Letos bo poletje kot nalašč <strong>za</strong> sladoled<br />

Voda je pomembna sestavina drugih pijač pa tudi sladoledov,<br />

ki jih tako radi ližemo, da bi se ohladili in tudi nekoliko<br />

posladkali. S sladoledom se prav<strong>za</strong>prav ne moremo ohladiti,<br />

marveč samo malce »pocrkljamo« svoje občutke in s tem<br />

počutje. Zato je treba s sladoledom ravnati previdno. S sladoledom<br />

se najhitreje prehladimo takrat, ko je temperatura<br />

zraka zelo visoka in s tem razlika do nizke temperature sladoleda<br />

zelo velika. Presenetljivo, a resnično: s sladoledom<br />

manj tvegamo <strong>za</strong> prehlad in »počen«, hripav glas, če ga ližemo<br />

v hladnih dneh. Torej bo letos poletje kakor nalašč <strong>za</strong><br />

dober sladoled. <br />

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., je<br />

skupaj s hčerko Mojco Koman, univ. dipl.<br />

inž. živ. teh., pri Prešernovi družbi izdala<br />

knjigo Zdravje je naša odločitev. V knjigi<br />

opisujeta pove<strong>za</strong>nost <strong>zdrav</strong>ja v različnih<br />

življenjskih obdobjih s prehrano. Pri<br />

isti <strong>za</strong>ložbi je izšla tudi njuna druga knjiga<br />

z naslovom Zdrava prehrana je prava<br />

odločitev.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

Sladoledni sladici, ki vključujeta tudi lokalno in sezonsko sadje<br />

ter oreščke:<br />

59<br />

Poletna priloga<br />

Žepki iz listnatega testa s kupljenim<br />

sadnim sladoledom in ribezovim prelivom<br />

Sladoled kupimo pri sladoledarju, ki mu<br />

<strong>za</strong>upamo, nato v<strong>za</strong>memo <strong>za</strong>vitek listnatega<br />

testa, ga razvaljamo, izrežemo kvadratke in<br />

jih spečemo. Pečene razpolovimo na zgornjo<br />

in spodnjo plast. Vmes nanesemo sadni sladoled;<br />

vse skupaj prelijemo z ribezovim prelivom.<br />

Tega naredimo tako, da ribez v skledi<br />

z malce vode, limoninim sokom, sladkorjem<br />

in po želji z malce jedilnega škroba zgostimo.<br />

Žepke okrasimo z malo stepene smetane,<br />

potresemo s čokoladnimi mrvicami ali<br />

naribano čokolado in dodamo vejico mete<br />

ali melise. Namesto ribe<strong>za</strong> lahko uporabimo<br />

maline, robidnice, jagode ali drugo sadje.<br />

Pistacijev sladoled <strong>za</strong> ljubezen<br />

Najprej posebej pripravimo krokant: <strong>za</strong>nj<br />

segrejemo 150 g kristalnega sladkorja v prahu<br />

in 3 žlice vode; raztopino segrevamo toliko<br />

časa, da nastane rjav sirup. Odstranimo<br />

od ognja, primešamo 50 g pistacij in vse to<br />

prelijemo v prema<strong>za</strong>n pekač. Tega postavimo<br />

v <strong>za</strong>mrzovalnik, da masa <strong>za</strong>mrzne. Naposled<br />

v<strong>za</strong>memo ven, potolčemo, da maso razdrobimo<br />

na majhne koščke, in jih <strong>za</strong>mešamo<br />

med sladoled, preden ga ponudimo.<br />

Za domači sladoled potrebujemo 300 g<br />

sladke smetane, 150 g navadnega jogurta,<br />

dve jušni žlici mleka in tri žlice medu. Vse sestavine<br />

zmešamo v skledi, prelijemo v odprte<br />

posodice ali modelčke in jih postavimo v <strong>za</strong>mrzovalnik;<br />

pustimo le toliko, da <strong>za</strong>čne na robovih<br />

<strong>za</strong>mrzovati. Nato v<strong>za</strong>memo ven in vanj<br />

primešamo 50 g neslanih olupljenih pistacij.<br />

Vnovič damo v <strong>za</strong>mrzovalnik, vendar zdaj posodice<br />

pokrijemo, in pustimo dve do tri ure,<br />

da vse skupaj <strong>za</strong>mrzne.<br />

Ponudimo kar v modelčkih, če so primerni<br />

<strong>za</strong> to. Na vrh postavimo rdečo jagodo na<br />

posteljici iz melisinega listka ter vse skupaj<br />

prelijemo z jagodnim sirupom ali okrasimo s<br />

stepeno sladko smetano.<br />

In <strong>za</strong>kaj je ta sladoled <strong>za</strong> ljubezen? Ker so<br />

pistacije afrodiziak, podobno kot jagoda. Resnici<br />

na ljubo vsebujejo glutaminsko kislino,<br />

ki s svojo energijo spodbuja misel, veliko vitamina<br />

e <strong>za</strong> mladostnost ter minerala magnezij<br />

in kalcij, ki nas varujeta pred stresom.

60 NAŠA LEKARNA<br />

Kako deluje<br />

Presneta ušesa<br />

Štefan Spudič, dr. med, spec. otorinolaringologije,<br />

otorinolaringološki oddelek, Splošna bolnišnica Novo mesto<br />

Zasebna orl ambulanta, četrtek dopoldne. V čakalnici sedijo trije<br />

ljudje, dva moška in ženska. Kako to, saj je ob 8 h naročena gospa, ki<br />

jo že mesec dni muči hripavost? In ob 8.30 pride druga gospa. Na<br />

hitro vprašam gospoda, v čem je težava. Ne, ni kontrola, niti nista<br />

predstavnika farmacevtske firme. Aha, na morju sta bila in ju bolijo<br />

ušesa. Prosita, če bi ju lahko danes »vzel« in jima pomagal.<br />

Torej se je letos že pričelo. Poletne bolečine v ušesih, <strong>za</strong>mašeni<br />

sluhovodi, problemi pri potapljanju …

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 61

62 Kako deluje | Presneta ušesa<br />

Vnetje sluhovoda lahko poleg bolečin v ušesih povzroči tudi<br />

poškodbe bobniča, <strong>za</strong>radi katerih se potapljač ne more orientirati<br />

pod vodo. To ga lahko spravi v hudo nevarnost.<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Vsako poletje (običajno pa že pozimi,<br />

ko se – kljub recesiji – pričnejo romanja<br />

slovenskih turistov v tople<br />

kraje, recimo na potapljaške izlete<br />

v Egipt) pridejo izkušeni dopustniki in potapljači<br />

na preventivni pregled in toaleto<br />

ušes, da bi preprečili kalvarijo, ki jo lahko<br />

povzroči tako banalna <strong>za</strong>deva, kot je ušesno<br />

maslo. Ponavadi so pametni <strong>za</strong>radi svojih<br />

bolečih izkušenj iz prejšnjih let, ko so se<br />

poskusili potapljati z <strong>za</strong>mašenimi sluhovodi.<br />

Veliko bolje je, če so boleče izkušnje –<br />

izkušnje drugih. Nekateri so imeli le bolečine<br />

v ušesih ali vnetje sluhovodov, manj<br />

srečni so utrpeli poškodbe bobničev pri<br />

povišanem tlaku v toplem morju.<br />

Pred poletjem je nujno treba sprati sluhovode,<br />

posesati ali instrumentalno odstraniti<br />

nabrano maslo in uma<strong>za</strong>nijo iz<br />

Voda filtrira rdečo in rumeno svetlobo, <strong>za</strong>to<br />

pod morsko gladino vse zgleda modrikasto.<br />

zunanjih sluhovodov. Na tak način preprečimo<br />

vnetja sluhovodov, omogočimo normalno<br />

in varno potapljanje, ne glede na<br />

to, ali se potapljate na dah, z dihalko ali jeklenko,<br />

ne glede na to, ali si le zmočite ušesa<br />

z morsko ali bazensko vodo ali pa se potopite<br />

30 m globoko.<br />

Kaj je ušesno maslo?<br />

Ušesno maslo je mešanica izločka žlez<br />

kože sluhovoda, odluščene povrhnjice<br />

kože sluhovoda in uma<strong>za</strong>nije. Maslo maže<br />

in ščiti kožo sluhovoda. Normalno nastaja<br />

v taki meri in je take konsistence, da se<br />

ob običajnem umivanju ušes brez uporabe

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

63<br />

Odvečno ušesno maslo<br />

lahko povzroči več težav,<br />

ki jih navadno spremljajo hude<br />

bolečine v ušesih. Zato pred<br />

odhodom na morje poskrbimo<br />

<strong>za</strong> čiščenje sluhovodov<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Najbolj pogost vzrok<br />

izgube sluha je čep<br />

ušesnega masla, ki<br />

blokira sluhovod.<br />

vatirane palčke ne nabira v preveliki meri.<br />

Pri nekaterih ljudeh pa se izloča v večji<br />

meri in je bolj konsistentno. Če ima ta konkretna<br />

oseba še smolo, da ji je narava dala<br />

ožje sluhovode in izrazito voljo maslo <strong>za</strong>bijati<br />

do bobničev z vztrajnim »čiščenjem« z<br />

vatiranimi palčkami …, potem je nastanek<br />

čepa ušesnega masla neizogiben.<br />

Kakšne probleme lahko ušesno maslo<br />

povzroči?<br />

Ušesno maslo lahko povzroči več težav,<br />

od običajnega vnetja zunanjega sluhovoda,<br />

ki lahko uniči dopust, do bolečin v ušesih<br />

pri potapljanju. Pri bolj vztrajnih lahko pride<br />

celo do poškodbe bobniča, dezorientacije<br />

pod vodo in torej življenjske ogroženosti<br />

potapljača.<br />

Vnetje zunanjega sluhovoda sicer ne nastane<br />

izključno pri ljudeh, ki imajo nabran<br />

čep ušesnega masla, je pa pri njih bistveno<br />

pogostejše in se ga veliko težje po<strong>zdrav</strong>i.<br />

Ušesno maslo (lat. cerumen) je namreč hidroskopično,<br />

torej se napne ob stiku z vodo<br />

in že samo po sebi povzroči sitno <strong>za</strong>mašitev<br />

sluhovoda. Če pa se nacepi še bakterijsko<br />

ali – še slabše – bazensko glivično vnetje, se<br />

težave stopnjujejo. Pacient ima občutek <strong>za</strong>mašenega<br />

ušesa in običajno se pojavi bolečina,<br />

ki se ob opustitvi toalete ušes in <strong>zdrav</strong>ljenja<br />

stopnjuje in postane neznosna.<br />

Ob potopu oz. nastanku nadtlaka vode<br />

na sluhovodu čep ušesnega masla povzroči<br />

močne bolečine. Izenačitev pritiska ni<br />

možna in preti nevarnost poškodbe bobniča.<br />

Če pride do poškodbe, vdre hladna<br />

voda v srednje uho in potapljač izgubi

64 Kako deluje | Presneta ušesa<br />

Za čiščenje ušes ne potrebujemo<br />

vatiranih palčk, <strong>za</strong>dostujeta<br />

voda in robček.<br />

orientacijo, kaj je zgoraj, kaj spodaj. Brez<br />

pomoči kolega potapljača se lahko v paniki<br />

utopi. Poškodba bobniča se običajno kasneje<br />

sanira in sama po sebi sicer ni večji<br />

terapevtski problem.<br />

Kako čistimo ušesno maslo?<br />

Ušesa si umivamo s toplo vodo, uporabimo<br />

lahko tanko tkanino, npr. robček, in<br />

mezinec. Običajno je to dovolj. Če se nam<br />

maslo rado nabira, se na čiščenje raje odpravimo<br />

k <strong>zdrav</strong>niku. Prav<strong>za</strong>prav to običajno<br />

stori medicinska sestra, čeprav to<br />

menda ni po doktrini. Sestre so po letih tovrstnih<br />

izkušenj pri izpiranju običajno zelo<br />

spretne in jim uspe sluhovode izprati. Če<br />

ne gre, pa priskočimo na pomoč specialisti<br />

orl, ki imamo s tem več izkušenj – roko na<br />

srce pa tudi ustreznejše pripomočke <strong>za</strong> toaleto<br />

in izpiranje ušes. Problemi nastanejo<br />

pri pacientih, ki imajo predrte bobniče (denimo<br />

<strong>za</strong>radi vnetja ali po operacijah in poškodbah),<br />

pa tudi pri tistih, ki imajo bistveno<br />

zožene sluhovode.<br />

Izpiranje, čiščenje in odstranjevanje masla<br />

je bistveno lažje, manj sitno in neboleče,<br />

če si pred posegom pri <strong>zdrav</strong>niku v sluhovoda<br />

vsaj tri do pet dni nakapavate 3 x 3<br />

kapljice Soda, ki vsebujejo natrijev hidrogen<br />

karbonat in glicerin, Ceruminol, Acerumen ali<br />

podobne kapljice. Pomagajo tudi kapljice<br />

parafinovega ali jedilnega olja. Pršenje kakršnekoli<br />

vode po maslu je več ali manj neučinkovito,<br />

če ne celo kontraproduktivno.<br />

Kdaj ušesno maslo čistimo?<br />

Najbolje je ušesno maslo odstraniti ali<br />

izprati, ko oseba nima večjih problemov<br />

razen čudnega občutka v ušesih. Takrat je<br />

odstranitev lahka, nežna in neboleča. Čisto<br />

druga pesem je lahko, če je cerumen<br />

razmočen, koža pa razdražena, nabuhla<br />

in boleča. Pri takem nesrečniku je toaleta<br />

vse prej kot neboleča. Običajno je čiščenje<br />

v takih primerih postopno, saj poskušamo<br />

vnetje umiriti do te mere, da lahko maslo<br />

in uma<strong>za</strong>nijo postopoma in čim manj boleče<br />

evakuiramo.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

65<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

V srednjem veku so ušesno maslo<br />

uporabljali <strong>za</strong> izdelavo pigmentov, s<br />

katerimi so ilustrirali rokopise.<br />

Prihaja čas poletnega dopusta. Kaj<br />

svetujemo?<br />

Ljudje, ki so že imeli težave z vnetji sluhovodov<br />

in ušes, naj poskrbijo <strong>za</strong> toaleto<br />

sluhovodov. Nekaj dni naj si v ušesi nakapavajo<br />

Soda kapljice ali parafinove kapljice<br />

in se dogovorijo <strong>za</strong> pregled pri lečečem<br />

<strong>zdrav</strong>niku. Zdravnik bo opravil izpiranje<br />

sluhovodov, če bo potrebno. Nekateri bodo<br />

morali poiskati pomoč v specialistični ambulanti<br />

orl, kjer bodo dobili ustrezno pomoč.<br />

Sluhovode moramo na nove obremenitve<br />

primerno pripraviti, če si ne želimo<br />

ponovno uničiti morskega oddiha.<br />

In kako se je <strong>za</strong>ključila zgodba gospodov<br />

iz uvoda?<br />

Eden je imel sluhovoda popolnoma <strong>za</strong>basana<br />

z ušesnim maslom in je slišal samo<br />

bolečino. Toaleta je bila težavna, nekoliko<br />

boleča, a uspešna. Po vstavitvi antibiotičnega<br />

vložka se mu je lokalno stanje lepo<br />

popravilo. Ob kontroli čez dva dni bolečin<br />

ni več imel. Drugega pa je peklo uho, ker je<br />

uporabil »natresk«. Do predrtja bobniča sicer<br />

še ni prišlo, vseeno pa sva se pogovorila,<br />

da je »natresk« s sinonimom ušesnik prelepa<br />

rastlina <strong>za</strong> popestritev skalnjaka, v ušesa pa<br />

v mirnodobnem času ne sodi.<br />

Po kopanju:<br />

brez težav<br />

z ušesnimi <strong>za</strong>maški<br />

NARAVNA SESTAVA<br />

površinsko aktivne raztopine<br />

z dvojnim učinkom<br />

RAZTOPI<br />

ušesne <strong>za</strong>maške in prepreči <strong>za</strong>stoj<br />

ušesnega masla v sluhovodu<br />

PREPREČI<br />

nastanek novih <strong>za</strong>maškov<br />

Med poletnim kopanjem<br />

lahko voda prodre v uho in <strong>za</strong>stane v sluhovodu.<br />

Zastoj vode povzroči nabrekanje ušesnega <strong>za</strong>maška,<br />

kar povzroči bolečino in vnetje sluhovoda.<br />

PREPREČITI je BOLJE kot ZDRAVITI, <strong>za</strong>to redno odstranjujte<br />

ušesno maslo in <strong>za</strong>maške tudi v času poletnih počitnic.<br />

NOVO: brez dodatnega izpiranja ušesa!<br />

Za odrasle in otroke starejše od 6 mesecev.<br />

www.a-cerumen.si<br />

Pa obilo morskih užitkov! <br />

Brez recepta v <strong>lekarna</strong>h in spec. trgovinah

66 NAŠA LEKARNA<br />

a<br />

10 dobrih<br />

novic<br />

V Ljubljani so odprli prostore<br />

Centra <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ljenje avtizma,<br />

organi<strong>za</strong>cije, ki prinaša v<br />

slovenski prostor obravnavo<br />

avtizma po metodi SonRise.<br />

Obravnava poteka v posebej<br />

opremljeni sobi, kjer otrok ni<br />

izpostavljen zunanjim dejavnikom.<br />

Te otroci z avtizmom<br />

pogosto občutijo kot moteče<br />

in grozeče, <strong>za</strong>to se pogosto<br />

<strong>za</strong>prejo in omejijo v svoj<br />

svet. V tem svetu imajo popolno<br />

kontrolo in je popolnoma<br />

predvidljiv.<br />

www.dnevnik.si<br />

Ameriška učiteljica Erica Nigrelli<br />

je omedlela tri tedne<br />

pred predvidenim rokom poroda.<br />

Ko so jo pripeljali v bolnišnico,<br />

njenega srčnega utripa<br />

ni bilo več mogoče <strong>za</strong>znati<br />

in <strong>zdrav</strong>niki so se osredotočili<br />

na reševanje otroka. Trenutek<br />

po rojstvu deklice Elayne je<br />

Ericino srce spet <strong>za</strong>čelo biti.<br />

Izka<strong>za</strong>lo se je, da ima mamica<br />

srčno napako, katere najhujša<br />

posledica je nenadna smrt.<br />

Ni jasno, <strong>za</strong>kaj ji je srce <strong>za</strong>čelo<br />

spet biti, a Erica in njen mož<br />

Nathan pravita, da to niti ni<br />

najbolj pomembno.<br />

http://www.24ur.com<br />

Ameriški novinar Paul Miller<br />

je med enoletno abstinenco<br />

od svetovnega spleta skušal<br />

ugotoviti, ali splet res spodbuja<br />

neproduktivnost. Odkril je,<br />

da internet ni kriv <strong>za</strong> pomanjkanje<br />

kreativnosti in produktivnosti,<br />

ampak so ljudje <strong>za</strong><br />

svoje pomanjkljivosti na tem<br />

področju krivi sami. Poroča<br />

še, da je prebrati deset klasičnih<br />

pisem na teden lahko enako<br />

težko kot »preleteti« več<br />

sto elektronskih pošt na dan.<br />

Prišel je tudi do sklepa, da se<br />

je z neznanci bolj enostavno<br />

pove<strong>za</strong>ti prek interneta kot<br />

v živo. Za konec Miller ugotavlja,<br />

da je imeti prijatelje na<br />

Facebooku vseeno boljše, kot<br />

da nimaš nobenega prijatelja.<br />

http://www.pozitivke.net/<br />

w<br />

Slovensko podjetje 3B+D<br />

je izdelalo sledilno napravo<br />

v obliki bančne kartice.<br />

Blackblox.card je mogoče<br />

uporabiti <strong>za</strong> spremljanje lokacije<br />

družinskih članov, avtomobilov,<br />

osebne prtljage<br />

in drugih vrednejših predmetov.<br />

Lahko se uporablja tudi<br />

<strong>za</strong> spremljanje športnih aktivnosti,<br />

na primer pri teku,<br />

kolesarjenju ali planinarjenju.<br />

Naprava ima vgrajen sprejemnik<br />

GPS, podatke o lokaciji<br />

pa sporoča prek podatkovnega<br />

omrežja GPRS. Vgrajena<br />

baterija naj bi omogočala tudi<br />

do 50 dni delovanja brez polnjenja.<br />

http://web.vecer.com<br />

25-letna Raha Moharak je postala<br />

prva ženska iz Savdske<br />

Arabije, ki ji je uspelo osvojiti<br />

Mount Everest, najvišjo

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 67<br />

goro sveta. Hkrati je postala<br />

najmlajša oseba iz arabskega<br />

sveta, ki ji je to uspelo. Raha<br />

je priznala, da je bilo prepričati<br />

njeno družino, da ji dovolijo<br />

vzpon, prav tako velik izziv<br />

kot sama osvojitev najvišje<br />

gore sveta. Raha Moharak<br />

se je na alpinistično avanturo<br />

podala s štiričlansko odpravo,<br />

v kateri sta med drugim bila<br />

še alpinist iz Katarja in Palestinec.<br />

http://www.siol.net<br />

Nekaj bolnikov, ki jih je močno<br />

pri<strong>za</strong>dela kap, je po vnosu<br />

matičnih celic v možgane po<br />

več letih paralize spet <strong>za</strong>čelo<br />

premikati prste. Zdravniki, ki<br />

vodijo poskusno <strong>zdrav</strong>ljenje,<br />

so presenečeni nad rezultati,<br />

a poudarjajo, da je še prezgodaj,<br />

da bi zmerno okrevanje<br />

bolnikov pripisali posegu.<br />

Kljub temu se Keithu Muiru,<br />

ki vodi raziskavo, zdi malo<br />

verjetno, da bi šlo zgolj <strong>za</strong> naključje<br />

in placebo učinek. Poleg<br />

tega v nasprotju s pričakovanji<br />

nekatere spremembe<br />

trajajo že dlje časa.<br />

http://www.24ur.com<br />

Moški so bolj romantični kot<br />

ženske, je poka<strong>za</strong>la raziskava,<br />

v kateri je sodelovalo 10<br />

tisoč prostovoljcev. V sklopu<br />

raziskave, ki so jo opisali v<br />

knjigi »Normal Bar«, so skušali<br />

ugotoviti, kakšen je odnos<br />

moških in žensk do ljubezni<br />

in zvez. Hkrati je kar 33 odstotkov<br />

moških priznalo skok<br />

čez plot v času <strong>za</strong>kona ali resne<br />

zveze, medtem ko se je v<br />

izven<strong>za</strong>konske užitke spustilo<br />

19 odstotkov žensk.<br />

www.dnevnik.si<br />

Američanka, ki že veliko let<br />

dela kot natakarica, je nedavno<br />

prejela velikodušno napitnino.<br />

S stranko se je pogovarjala<br />

o tem, kako močno si<br />

želi enkrat iti na potovanje v<br />

Italijo. Ko je stranka odšla in<br />

je natakarica pospravila mizo<br />

ter pobrala račun, je videla, da<br />

ji je stranka pustila napitnino<br />

v višini 1.000 dolarjev. Na računu<br />

je bilo pripisano: »Tvoja<br />

vozovnica v Italijo. Uživaj!«<br />

http://web.vecer.com<br />

Avtizem bo najbrž kmalu mogoče<br />

odkriti že takoj po rojstvu.<br />

V najnovejši raziskavi<br />

ameriške Univerze Yale so<br />

namreč potrdili, da bi lahko<br />

z opazovanjem nepravilnosti<br />

na posteljici novorojenčka z<br />

zelo veliko gotovostjo določili<br />

verjetnost tveganja <strong>za</strong> avtizem.<br />

Prej ko <strong>za</strong>čnemo avtizem<br />

<strong>zdrav</strong>iti, boljši so rezultati,<br />

vendar imajo avtisti v povprečju<br />

postavljeno diagnozo<br />

šele pri dveh ali treh letih ali<br />

še kasneje.<br />

http://www.webmd.com<br />

Slovenski in tuji strokovnjaki<br />

so pripravili spletno in<br />

mobilno aplikacijo, ki v obliki<br />

virtualnega trenerja pomaga<br />

obvladovati stres, podprta<br />

pa je s strokovnim znanjem.<br />

Pri projektu sodelujejo<br />

tudi strokovnjaki ameriške<br />

klinike Mayo, ki bo slovensko<br />

aplikacijo testirala na svojih<br />

<strong>za</strong>poslenih. Aplikacija s strokovnimi<br />

nasveti, praktičnimi<br />

napotki, analizo in programi<br />

omogoča uporabnikom kakovostne<br />

napotke <strong>za</strong> boj proti<br />

stresu. Deluje po principu virtualnega<br />

trenerja.<br />

http://www.24ur.com

68 NAŠA LEKARNA<br />

Otroci in<br />

mladostniki

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 69<br />

Blažje prebavne<br />

težave otrok<br />

Ana Gornik, dr. med.<br />

Blažje prebavne težave, kot so spahovanje, napenjanje,<br />

napihnjenost, driska in <strong>za</strong>prtje, so pri otrocih zelo<br />

pogoste in so nemalokrat pomemben vzrok stresa<br />

tako <strong>za</strong> otroke kot tudi <strong>za</strong> njihove starše.

70 Otroci in mladostniki | Blažje prebavne težave otrok<br />

T<br />

ežave s prebavo pri otrocih lahko v veliki meri preprečimo že z<br />

uvajanjem <strong>zdrav</strong>e prehrane, omejevanjem uživanja sladkarij in<br />

navajanjem otroka na umirjeno uživanje hrane.<br />

Vzroki <strong>za</strong> prebavne težave pri otrocih<br />

so različni. Med najpogostejše<br />

sodijo okužbe črevesa z neželenimi<br />

bakterijami in virusi, kronične<br />

vnetne črevesne bolezni, alergije in intoleranca<br />

na različne vrste hrane, nepravilna<br />

prehrana s premalo vlakninami in pomanjkanje<br />

gibanja. Občasno pa otroci <strong>za</strong>radi<br />

pomanjkanja zmožnosti izražanja z<br />

besedami na ta način pod<strong>za</strong>vestno izražajo<br />

tudi svojo osebno stisko.<br />

Pomemben dejavnik pri razvoju in poteku<br />

črevesnih bolezni je tudi porušena<br />

črevesna flora – spremenjena sestava bakterijskih<br />

kolonij, ki so v črevesju normalno<br />

prisotne in z nami živijo v sožitju.<br />

V nadaljevanju se bomo osredotočili na<br />

najpogostejše blažje prebavne težave pri<br />

otrocih ter vlogo črevesne flore.<br />

Spahovanje, napenjanje in napihnjenost<br />

Zaradi prehitrega hranjenja otroci pogosto<br />

pojedo tudi večje količine zraka, ki<br />

se ujame v črevo in se sprošča s spahovanjem<br />

in plini. Preveč enostavnih sladkorjev<br />

in nerazgrajena lakto<strong>za</strong> (mlečni<br />

sladkor) <strong>za</strong>radi laktozne intolerance<br />

(pomanjkanja encima, ki razgrajuje laktozo)<br />

povzročajo razrast bakterij v črevesju,<br />

ki te sladkorje razgrajujejo in pri tem proizvajajo<br />

pline.

Težave lahko omilimo s počasnim uživanjem<br />

hrane, ki naj jo otrok dobro prežveči,<br />

otroku omejimo sladkarije, lahko pa<br />

poizkusimo tudi s tridnevno dieto brez<br />

mleka in mlečnih izdelkov, da izključimo<br />

mleko kot vzrok težav.<br />

Driska<br />

V razvitem svetu je driska na prvem mestu<br />

vzrokov zbolevnosti otrok, medtem ko<br />

je v državah v razvoju vodilni vzrok smrti<br />

pri otrocih. Otroci so <strong>za</strong>radi driske pogosto<br />

utrujeni, <strong>za</strong>spani, lahko imajo nizko vročino<br />

in blage bolečine v trebuhu, <strong>za</strong>radi velikih<br />

izgub vode so hitro dehidrirani.<br />

Odvajanje tekočega blata večkrat na<br />

dan je v domačem okolju in na potovanju<br />

pogosto posledica okužbe z bakterijami in<br />

virusi, s katerimi se otroci okužijo preko<br />

okužene hrane in vode ali stika z okuženo<br />

osebo ali živaljo. Pri nas so v domačem okolju<br />

najpogostejši vzrok driske pri otrocih<br />

virusi (rotavirusi, kalicivirusi, astrovirusi in<br />

adenovirusi). Redkeje v domačem okolju in<br />

pogosteje na potovanjih pa so povzročitelji<br />

bakterije (Salmonela, Shigella, E. coli idr.)<br />

in praživali. Ob jemanju antibiotikov je pomemben<br />

povzročitelj driske kampilobakter.<br />

Pomembna je preventiva – uživanje neoporečne<br />

vode in očiščene oz. ustrezno<br />

termično obdelane hrane (zlasti na potovanju),<br />

pa tudi redno in natančno umivanje<br />

rok z milom. V primeru blage driske<br />

na potovanju lahko pri otrocih, starejših<br />

od 6 let, uporabimo oralne rehidracijske<br />

praške in probiotike. Ob jemanju antibiotikov<br />

in nalezljivih črevesnih boleznih<br />

v domačem okolju se priporoča uporaba<br />

probiotikov (Lactobacillus rhamnosus).<br />

V primeru vztrajanja driske več kot 3 dni,<br />

krvi na blatu, vročine nad 38,5 °C, mrzlice,<br />

vztrajanja bruhanja in dehidracije je nujen<br />

pregled pri <strong>zdrav</strong>niku.<br />

Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija | SI1304094573, Informacija pripravljena 04 2013 | www.lek.si<br />

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

Prebavne<br />

težave?<br />

71<br />

Napenjanje,<br />

napihnjenost,<br />

driska?<br />

Za <strong>zdrav</strong>o prebavo<br />

Tudi v<br />

ekonomičnem,<br />

večjem<br />

pakiranju!<br />

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in<br />

neželenih učinkih se posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.

72 Otroci in mladostniki | Blažje prebavne težave otrok<br />

Otroški probiotik Florabus<br />

Ω Trojna formula delovanja: prebiotiki, probiotiki<br />

in prebavni encimi<br />

Ω Žvečljive tablete z okusom jagode <strong>za</strong> otroke<br />

Ω Brez laktoze in glutena, brez umetnih dodatkov.<br />

Vegansko.<br />

Ω Vsebuje seve, ki so izbrani posebej <strong>za</strong> otroke,<br />

tudi Lactobacilu Acidophilus dds-1 in Bifidobacterium<br />

Infantis, ki je bifidobakterija, značilna pri<br />

otrocih. Je namreč eden prvih bakterijskih sevov,<br />

ki se iz materinega mleka naselijo v otrokovo<br />

črevesje. Poleg Bifidobacterium Bifidum<br />

je najpomembnejši probiotični bakterijski sev<br />

v fazi nastanka bakterijske flore pri otrocih.<br />

Doka<strong>za</strong>na učinkovitost z mnogimi študijami.<br />

Vzroke dolgotrajnejših in trdovratnejših<br />

drisk pa je treba iskati tudi drugje: to so<br />

lahko strupi, alergija in intoleranca na hrano,<br />

slabša absorpcija hranil v črevesju, kronične<br />

vnetne črevesne bolezni in celiakija.<br />

Zaprtje<br />

Zaprtje je pogost problem v otroštvu in<br />

predstavlja stres tako <strong>za</strong> otroka kot <strong>za</strong> starše.<br />

Zaprtje pomeni, da otrok odvaja blato<br />

največ dvakrat tedensko ali pa več kot dva<br />

tedna odvaja izsušeno, trdo blato. Pri otrocih<br />

se težave pogosto pojavijo pri navajanju<br />

na kahlico, ki jo otrok <strong>za</strong>vrača in <strong>za</strong>to blato<br />

<strong>za</strong>držuje. Blato se ne izloči, sčasoma je vedno<br />

bolj izsušeno in trdo, odvajanje je boleče<br />

in tako se prične <strong>za</strong>čaran krog, pa tudi<br />

strah pred naslednjim odvajanjem.<br />

Priporočamo redno uživanje tekočin,<br />

uporabo mehčalcev blata in pogosto posedanje<br />

otroka na stranišče, zlasti zjutraj, po<br />

prebujanju in po vsakem obroku, ko je črevo<br />

bolj aktivno in verjetnost odvajanja blata<br />

večja.<br />

Pomen črevesne flore pri prebavnih<br />

motnjah<br />

Ko se iz varnega, toplega in čistega <strong>za</strong>vetja<br />

(maternice) otrok rodi v svet, kjer je s celim<br />

telesom izpostavljen tujemu okolju, se<br />

prične tudi naseljevanja črevesja, ki je bilo<br />

do tedaj sterilno, z bakterijami. Bakterije<br />

vstopajo v prebavno cev ob porodu iz materinih<br />

izločkov in tekočin, kasneje pa preko<br />

dotikov, hrane in iz okolja. Črevesna flora<br />

se vzpostavi v enem do šest mesecev po porodu<br />

– po vaginalnem porodu se to zgodi<br />

veliko hitreje kot po carskem rezu.<br />

Zakaj je pomembna uravnovešena<br />

črevesna flora?<br />

Uravnovešenost črevesnih bakterij, s katerimi<br />

živimo v sožitju in imamo drugi od<br />

drugih v<strong>za</strong>jemne koristi, je zlasti pri otrocih<br />

zelo pomembna:<br />

Ω <strong>za</strong> pravilen razvoj imunskega sistema<br />

in zmanjšanje nastanka alergij;<br />

Ω ima ugoden vpliv na presnovo in absorpcijo<br />

določenih hranil;

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

73<br />

Pri uvajanju nove hrane na otrokov jedilnik bodite potrpežljivi,<br />

predvsem pa pozorni na morebitne spremembe razpoloženja.<br />

Te so lahko tudi posledica neugodja <strong>za</strong>radi slabe prebave novih živil.<br />

Ω pomaga pri sintezi vitaminov in absorpciji<br />

mineralnih snovi;<br />

Ω preprečuje naselitev črevesja z nevarnimi<br />

bakterijami;<br />

Ω preprečuje kronične vnetne bolezni<br />

(crohnova bolezen in ulcerozni kolitis).<br />

Črevesna flora je kot posameznikov prstni<br />

odtis – niti dva nimata popolnoma<br />

enake. Poselitev črevesa z bakterijami je odvisna<br />

od mnogih faktorjev – starosti, prehranjevalnih<br />

navad, stresa, črevesnih okužb,<br />

jemanja <strong>zdrav</strong>il in nena<strong>za</strong>dnje tudi od okolja.<br />

Spremembe v bakterijski flori kratkoročno<br />

povzročajo prebavne motnje (driske,<br />

spahovanje, napenjanje), dolgoročno pa naj<br />

bi zvečale tveganje <strong>za</strong> več vrst raka, kronične<br />

vnetne črevesne bolezni in debelost. <br />

Poskrbite <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o prebavo otroka<br />

Ω Uživa naj raznovrstno hrano z veliko sadja in zelenjave.<br />

Ω Izogiba naj se slaščicam in prevelikemu vnosu enostavnih sladkorjev.<br />

Ω Če mu težave povzroča mleko, naj se izogiba tudi mlečnim izdelkom.<br />

Ω Otrok naj se dovolj giba in ima ustaljen življenjski ritem.<br />

Ω Dajte mu dovolj časa, da je počasi in hrano dobro prežveči.<br />

Ω Ob pojavu nalezljivih črevesnih bolezni je nujna dobra higiena rok.<br />

Ω Na potovanjih poskrbite <strong>za</strong> preventivne ukrepe, s katerimi zmanjšamo verjetnost<br />

črevesne okužbe.<br />

Ω Ko otrok jemlje antibiotike, poskrbimo <strong>za</strong> stabilnost njegove črevesne flore s probiotiki.

74 NAŠA LEKARNA<br />

Otroci in<br />

mladostniki<br />

Kdaj z otrokom<br />

s kožno boleznijo<br />

k <strong>zdrav</strong>niku?<br />

Vlasta Dragoš, dr. med., specialistka dermatovenerologije,<br />

Otroški oddelek Dermatovenerološke klinike ukc Ljubljana<br />

V različnih starostnih obdobjih otroke pri<strong>za</strong>denejo številne kožne bolezni,<br />

nekatere so alergijske, druge pa nealergijske narave. Kdaj je treba v takih primerih<br />

otroka odpeljati k <strong>zdrav</strong>niku, je odvisno od razširjenosti kožnih sprememb,<br />

otrokovih težav in površine kože, ki je pri<strong>za</strong>deta. Posvet z <strong>zdrav</strong>nikom vsekakor<br />

priporočamo, kadar se kožne spremembe širijo, močno srbijo, rosijo, kadar se<br />

pojavijo kraste in vedno, kadar je pri<strong>za</strong>deta večja površina kože.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 75<br />

2. del<br />

V prvem delu je avtorica opisala nenevarne<br />

spremembe na koži dojenčkov,<br />

v tej številki pa se posveča takim spremembam<br />

na otroški koži, ki jih mora nujno videti <strong>zdrav</strong>nik.

76 Otroci in mladostniki | Kdaj z otrokom s kožno boleznijo k <strong>zdrav</strong>niku?<br />

Spremembe na otroški koži pogosto kaj hitro vznemirijo starše. Vendar otroka<br />

ni potrebno v vsakem primeru takoj odpeljati k <strong>zdrav</strong>niku. To je odvisno od<br />

razširjenosti kožnih sprememb, spremljajočih težav in površine pri<strong>za</strong>dete kože.<br />

Alergijske bolezni kože<br />

Med številnimi kožnimi boleznimi dermatologi<br />

obravnavamo tudi otroke z alergijskimi<br />

boleznimi kože. Te <strong>za</strong>htevajo specialno<br />

dermatološko znanje - ne samo o<br />

diagnostiki, ampak predvsem o terapiji. V<br />

praksi opažamo, da je velikokrat postavljena<br />

diagno<strong>za</strong> alergijske bolezni kože, ki to<br />

v resnici ni. Bolniku se <strong>za</strong>radi srbečih kožnih<br />

sprememb po koži predpišejo dieta in<br />

antialergijska <strong>zdrav</strong>ila, ki naj bi rešila težavo.<br />

Če ni izboljšanja, imajo starši hud občutek<br />

krivde, da je otrok <strong>za</strong>gotovo pojedel nekaj,<br />

česar ne bi smel.<br />

Dermatološke bolezni, ki so pogosto<br />

le na videz podobne alergijam, lahko povzročajo<br />

številni drugi dejavniki, ki jih moramo<br />

opredeliti. Številne neodvisne kožne<br />

bolezni se pogosteje pojavljajo pri bolnikih<br />

z alergijami, te je treba ustrezno strokovno<br />

<strong>zdrav</strong>iti. Vendar je ostalih kožnih bolnikov<br />

skupaj še veliko več kot alergijskih bolezni<br />

kože. Vedeti moramo, da ima pozitivne kožne<br />

teste tudi do četrtine popolnoma <strong>zdrav</strong>ih<br />

ljudi, ki so brez kakršnih koli težav.<br />

Atopijski dermatitis pri dojenčku<br />

Bolezen se navadno <strong>za</strong>čne okoli tretjega<br />

meseca starosti s pri<strong>za</strong>detostjo kože po<br />

licih. Pri bolj izraženi klinični sliki se pojavijo<br />

vsi znaki akutnega vnetja z neostro<br />

omejeno rdečino, mehurčki, erozijami, rosenjem,<br />

krastami in luščenjem. Spremembe<br />

so vidne tudi na čelu, lasišču, zgornjem<br />

delu trupa in okončinah. Koža pod plenicami<br />

in v gubah je <strong>zdrav</strong>a. Pri dojenčkih z<br />

blago izraženo klinično sliko so značilne

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

77<br />

pordele, suhe in luščeče se lehe po licih,<br />

koža okoli ust ni pri<strong>za</strong>deta.<br />

Atopijski dermatitis pri majhnem otroku<br />

Po prvem letu starosti spremembe po<br />

licih izginejo, v obdobju do četrtega leta<br />

prevladujejo manjša žarišča po tistih delih<br />

okončin, ki so dlje od trupa (predvsem po<br />

gležnjih in <strong>za</strong>pestjih). Pri<strong>za</strong>deti so tudi drugi<br />

deli zgornjih in spodnjih okončin. Vnetje<br />

postane bolj subakutno (med akutnim<br />

in kroničnim); prevladujejo srbeče, zlivajoče<br />

se bunčice, kot posledica dolgotrajnega<br />

praskanja se pojavlja tudi lihenifikacija (na<br />

gosto posejane ploščate papule). Redkeje je<br />

možna tudi inverzna oblika bolezni z ekcematoidnimi<br />

spremembami po komolcih in<br />

kolenih, ki pomeni pri večini bolnikov neugodnejši<br />

potek bolezni.<br />

Pri šolskih otrocih, mladostnikih in<br />

odraslih bolnikih se srbeče ekcematoidne<br />

spremembe pojavljajo v komolčnih in kolenskih<br />

jamah, žarišča so tudi po <strong>za</strong>dnjih<br />

delih rok, nog in prstov. V adolescenci ter<br />

pri odraslih bolnikih se pojavijo še srbeča<br />

žarišča po vratu, vekah in obrazu. Pogosto<br />

je vneta koža pod mečicami uhljev.<br />

Kontaktno alergijsko vnetje se lahko<br />

pojavi pri mladostniku, redkeje otroku.<br />

Zanj so značilne neostro omejene ekcematoidne<br />

spremembe s srbečimi, pordelimi<br />

papulovezikulami (ekcematoidne plošče)<br />

na mestu stika z ekcematogeno snovjo. Ob<br />

prvem stiku kože s tako snovjo večina bolnikov<br />

nima težav, saj fa<strong>za</strong> nastajanja preobčutljivosti<br />

poteka brez kliničnih sprememb.<br />

Ob ponovnem stiku se pri preobčutljivi<br />

osebi pojavi akutno vnetje z <strong>za</strong>mikom, ki<br />

je značilen <strong>za</strong> alergijski kontaktni dermatitis<br />

(pozna preobčutljivost). Najpogostejše<br />

ekcematogene snovi so nikelj, krom,<br />

neomicin, dišave v negovalnih preparatih<br />

in druge snovi, s katerimi pride koža v stik.<br />

Pri alergološkem testiranju kožnih bolezni<br />

velja pravilo: hiti počasi! Alergološko<br />

obravnavo opravljamo, ko je koža <strong>zdrav</strong>a,<br />

saj drugače kožnega testiranja ne moremo<br />

pravilno vrednotiti.<br />

Pri tovrstnem testiranju je pravilno vrednotenje<br />

in odčitavanje testov <strong>za</strong>htevno,<br />

saj so <strong>za</strong> pravilno prepoznavanje pozitivnih<br />

testov potrebne večletne dermatološke<br />

izkušnje. Redko jih opravljamo pri zelo<br />

majhnih otrocih, saj pogosto iz opisa težav<br />

lahko sklepamo na povzročitelja.<br />

Zelo podobne alergijskim boleznim so<br />

tudi druge vrste kožnih vnetij.<br />

Navadno vnetje kože nastane po stiku<br />

kože z močno dražečo snovjo in povzroča<br />

vnetje na mestu stika. Žarišča so ostro omejena<br />

od <strong>zdrav</strong>e kože in se kažejo kot rdečina,<br />

mehurčki ali celo rane, odvisno od tega,<br />

kako močna je snov, ki je vnetje povzročila.<br />

Večinoma je na žarišču le ena vrsta sprememb.<br />

Srbenje ni tako hudo, koža pogosto<br />

peče ali celo boli. Pri bolnikih s suho in občutljivo<br />

kožo lahko številne snovi povzročijo<br />

navadna vnetja (mila, detergenti ipd.).<br />

Vnetje se umiri, ko preneha vpliv škodljive<br />

snovi.<br />

Zimski ekcem pri<strong>za</strong>dene otroke in odrasle<br />

s suho in občutljivo kožo predvsem v<br />

zimskih mesecih, ko je <strong>za</strong>radi nizkih temperatur<br />

tudi vlage v okolju manj. Po izteznih<br />

delih večinoma spodnjih in tudi<br />

zgornjih okončin se pojavijo dokaj ostro<br />

omejena blago pordela in luščeča se žarišča,<br />

kjer je koža razpokana. Srbenje je blago,<br />

prisoten je bolj pekoč občutek. Povzročajo<br />

ga ostanki pralnih praškov in mehčalcev<br />

v perilu ter pretirana uporaba mil pri negi.

78 Otroci in mladostniki | Kdaj z otrokom s kožno boleznijo k <strong>zdrav</strong>niku?<br />

Vnetje kože okoli ust se pojavlja v vseh<br />

starostnih obdobjih in spada med kožne<br />

bolezni, ki se jim najbolj pogosto pripiše,<br />

da so alergijskega izvora. Začne se z drobnimi<br />

nesrbečimi bunčicami okoli ust, pri<br />

dolgotrajnem poteku se enake spremembe<br />

pojavijo tudi pod spodnjimi vekami. Vzrok<br />

bolezni ni popolnoma pojasnjen, pogosteje<br />

pa pri<strong>za</strong>dene bolnike z astmo, ki pri <strong>zdrav</strong>ljenju<br />

uporabljajo terapijo z inhalacijami,<br />

in otroke, ki si ližejo ustnice ali imajo navado<br />

grizljati različne gumijaste igrače.<br />

Numularni ekcematoidni dermatitis se<br />

pojavi po zunanjih delih zgornjih in spodnjih<br />

okončin. Ostro omejena, <strong>za</strong> kovanec<br />

velika žarišča so iz vezikul, papul in krast<br />

ter bolnika srbijo. Največkrat nastanejo po<br />

preboleli respiratorni okužbi, bolezen ni<br />

pove<strong>za</strong>na z atopijo. Včasih jo težko ločimo<br />

od numularne oblike atopijskega dermatitisa,<br />

pri kateri se <strong>za</strong> kovanec velika, dokaj<br />

infiltrirana in roseča se žarišča pojavijo po<br />

trupu, iztezni strani zgornjih in spodnjih<br />

okončin ter po zgornjih delih dlani.<br />

Numularni ekcem<br />

Obisk pri <strong>zdrav</strong>niku svetujemo vedno,<br />

kadar otrok preboleva površinsko bakterijsko<br />

ali glivično okužbo kože.<br />

Bakterijske okužbe kože<br />

Najpogostejša je nalezljiva krastavost ali<br />

impetigo contagiosa. Impetigo je nalezljiva površinska<br />

bakterijska okužba kože, ki se najpogosteje<br />

pojavi pri otrocih. Povzročitelja<br />

sta bakteriji stafilokok in streptokok, okužbo<br />

omogočajo slabi higienski pogoji, še posebno<br />

pogosta je v vročem in vlažnem okolju.<br />

Otroška lička, ki jih je pri<strong>za</strong>del impetigo<br />

Začetna bolezenska sprememba na<br />

koži je mehurček v velikosti bucikine glave<br />

s tankim pokrovom. Napolnjen je z bistro<br />

vsebino, koža v okolici je blago pordela.<br />

Mehurček se hitro veča in v nekaj urah<br />

doseže velikost leče. Na tem mestu nastane<br />

razjeda in nato rumenkasto-rjavo-prozorna<br />

krasta. Zaradi praskanja se okužba hitro<br />

prenaša v okolico. V poletnih mesecih se<br />

kožne spremembe zelo hitro širijo in lahko<br />

v nekaj dneh pri<strong>za</strong>denejo večjo površino<br />

kože. Okužba se širi z neposrednim stikom<br />

z okuženo osebo ali s predmeti, s katerimi<br />

je bila ta oseba v stiku (brisače, obleka).<br />

Kako zmanjšamo možnost <strong>za</strong> nastanek<br />

impetiga?<br />

Ω redno umivanje rok s toplo vodo in<br />

milom<br />

Ω <strong>za</strong>ščita in nega poškodovane kože<br />

Ω vzdrževanje primerne vlažnosti kože

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

79<br />

Ω vzdrževanje čistoče igrač, igralnih<br />

površin in miz<br />

Ω otroka po vsakem umivanju obrišemo s<br />

svežo brisačo, ostali člani družine naj ne<br />

uporabljajo istih brisač<br />

Ω oboleli otroci naj bodo doma, dokler se<br />

obolela mesta ne po<strong>zdrav</strong>ijo in kraste ne<br />

odpadejo<br />

Če se pojavijo nekoliko pekoče in srbeče<br />

spremembe na koži, otroka odpeljimo<br />

k <strong>zdrav</strong>niku, še posebno, kadar se zelo hitro<br />

in obsežno širijo. Pomembni so podatki<br />

o pojavu enakih bolezenskih znakov med<br />

družinskimi člani ter tudi med otroki v<br />

šoli ali vrtcu. Na osnovi vseh zbranih podatkov<br />

bo vaš <strong>zdrav</strong>nik pričel z ustreznim<br />

lokalnim ali tudi sistemskim antibiotičnim<br />

<strong>zdrav</strong>ljenjem.<br />

Glivične okužbe kože<br />

Mikrosporija<br />

Že vrsto let se veliko otrok okuži z mikrosporijo,<br />

še posebej v poletnih mesecih,<br />

ko je v naravi veliko potepuških muc z<br />

mladiči. Okuženi so tudi psi, hrčki in drugi<br />

mladi glodavci.<br />

Najboljša <strong>za</strong>ščita je, da se izognemo stikom<br />

z neznanimi, predvsem potepuškimi<br />

mucami in psi. Če pa se v družini odločimo,<br />

da bomo ponudili dom prijazni potepuški<br />

muci, jo najprej odpeljimo k veterinarju, da<br />

ugotovi, ali je muca <strong>zdrav</strong>a, in če ni, naj ji<br />

predpiše <strong>zdrav</strong>ila, da jo najprej po<strong>zdrav</strong>imo.<br />

Bolezen pri<strong>za</strong>dene samo kožo in v nobenem<br />

primeru notranjih organov. Gliva<br />

Microsporum namreč raste samo na koži.<br />

Začne se s spremembo, ki je podobna piku<br />

komarja, vendar se rdečina širi in ima dvignjen<br />

luskinast rob, v sredini je koža <strong>zdrav</strong>a.<br />

Gliva lahko pri<strong>za</strong>dene kožo kjerkoli na telesu,<br />

tudi na lasišču.<br />

Mikrosporija<br />

Če je slika bolezni dovolj jasna, jo ustrezno<br />

prepozna osebni <strong>zdrav</strong>nik oziroma<br />

<strong>zdrav</strong>nik pediater in tudi predpiše <strong>zdrav</strong>ila<br />

ter otroka napoti v laboratorij.<br />

Pregled pri dermatologu ni urgenten in<br />

lahko nanj mirno počakamo več dni. Pomembno<br />

je, da rdečin ne mažemo in da jih<br />

pokrijemo z obliži, bolnik je namreč kužen<br />

na dotik.<br />

Bolezen potrdimo z laboratorijskim pregledom<br />

kože. Osnovni rezultat preiskave<br />

je znan v istem dnevu, dokončen pa lahko<br />

tudi čez več tednov, ker glive rastejo različno<br />

hitro. Mikrosporijo uspešno <strong>zdrav</strong>imo,<br />

čeprav je <strong>zdrav</strong>ljenje dolgo in lahko traja<br />

tudi več mesecev. <br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Če ima eden od staršev alergijo, je verjetnost,<br />

da jo bo razvil tudi otrok, 33 odstotna. Če<br />

imata alergijo oba starša, pa 70 odstotna.

80 NAŠA LEKARNA<br />

Znanje<br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />

Gvarana –<br />

naravna energija!<br />

Naši dnevi so vedno bolj <strong>za</strong>polnjeni z raznoraznimi opravili in<br />

obveznostmi, vse to pa od nas <strong>za</strong>hteva energijo in zbranost.<br />

Namesto energijskih napitkov in litrov kave priporočamo nekaj<br />

naravnega – gvarano.<br />

Gvarana (Paullinia cupana) je plazeča se rastlina<br />

iz družine sapindovk, ki izvira iz porečja Amazonke<br />

in je posebej razširjena v Braziliji. Znana<br />

je predvsem po svojem sadežu, ki je v velikosti<br />

kavnega zrna. Kot prehransko dopolnilo se<br />

uporablja <strong>za</strong> dvig energije, saj vsebuje dvakrat<br />

več kofeina kot kavna zrna.<br />

Gvaranin je definiran kot edina kemijska snov<br />

v gvarani. Identičen je kofeinu, pridobljenemu<br />

iz drugih virov, kot so kava, čaj in mate<br />

čaj. Gvaranin, tein in matein so torej sinonimi<br />

<strong>za</strong> kofein.<br />

Za razliko od kofeina gvaranin ne povzroča<br />

negativnih učinkov, kot so razbijanje srca ali<br />

povišan utrip, sprošča se počasneje kot kofein,<br />

njegovo stimulativno delovanje pa je<br />

daljše (približno 6 ur).<br />

Ker je gvarana bogata s kofeinom, ima velik<br />

vpliv na kognitivne procese.<br />

V letu 2007 so s pilotno študijo na ljudeh 1 ocenjevali<br />

obnašanje oseb v odvisnosti od 4 različnih<br />

<strong>za</strong>užitih odmerkov (37,5 mg, 75 mg, 150 mg<br />

in 300 mg) izvlečka gvarane. Spomin, budnost<br />

in razpoloženje so se izboljšali pri obeh manjših<br />

odmerkih, kar je potrdilo prejšnje rezultate študije<br />

izboljšave pomnjenja v odvisnosti od 75 mg<br />

odmerka.<br />

Kapsule Gvarana pomagajo osebam pod stresom<br />

in vsem, ki želijo doseči maksimum, kadar<br />

to hočejo. Aktivni del gvaranin na naraven način<br />

povečuje telesno in psihično sposobnost,<br />

budnost in koncentracijo, okrepi telo, zmanjšuje<br />

napetost ter daje organizmu ugoden občutek<br />

moči in <strong>za</strong>dovoljstva.<br />

Posebej jih priporočamo študentom in dijakom<br />

v času izpitov in napornega študija ter<br />

menedžerjem in voznikom <strong>za</strong> izboljšanje<br />

koncentracije.<br />

1<br />

Haskell cf, Kennedy do, Wesnes ka, Milne al, Scholey ab (January 2007). »A double-blind, placebo-controlled, multi-dose<br />

evaluation of the acute behavioural effects of guaraná in humans«. J. Psychopharmacol. (Oxford) 21 (1): 65–70.<br />

Težave s potovalno slabostjo?<br />

Tudi to težavo lahko odpravimo!<br />

Oglasno sporočilo<br />

Zakaj nam je slabo?<br />

Center <strong>za</strong> bruhanje dobiva iz oči in organa <strong>za</strong><br />

ravnotežje v notranjem ušesu nasprotujoča si<br />

sporočila, kar lahko povzroči slabost, čeprav natančen<br />

vzrok ni znan.<br />

S čim si lahko pomagamo?<br />

Odlična alternativa sintetičnim <strong>zdrav</strong>ilom je<br />

rastlina ingver oz. angleško ginger (lat. ime<br />

Zingiber officinale), ki raste v tropskem in subtropskem<br />

področju. Ingver učinkovito omili težave,<br />

pove<strong>za</strong>ne s potovalno slabostjo, in ker ne<br />

deluje sedativno, je primeren tudi <strong>za</strong> voznike.<br />

Ginger kapsule se priporočajo vsem, ki imajo<br />

težave s slabim počutjem in želodčne težave na<br />

poti. Kapsule vsebujejo izvleček ingverja z visokim<br />

odmerkom aktivne substance gingerola

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 81<br />

(min. 5 %). Ingver je koristen <strong>za</strong> blaženje potovalne<br />

slabosti in umirjanje želodca, saj nevtralizira<br />

želodčno kislino, pospešuje izločanje sline,<br />

pozitivno vpliva na prebavni trakt, povečuje izločanje<br />

sokov in encimov v želodec ter vpliva<br />

na proizvodnjo in izločanje žolča.<br />

Kaj lahko dodatno naredimo?<br />

Ω Pri potovanju z avtomobilom ali avtobusom<br />

vozilo prezračimo, saj slab zrak in vročina slabost<br />

še poslabšata.<br />

Ω Branje med vožnjo ni priporočljivo.<br />

Ω Med krajšim potovanjem ne uživamo hrane<br />

in pijač, sicer pa le majhne količine.<br />

Ω Pogled usmerimo na obzorje ali na oddaljene<br />

predmete v smeri vožnje ali pa oči <strong>za</strong>premo.<br />

Ne dovolite, da vam potovalna slabost pokvari<br />

navdušenje nad počitnicami, in se z Ginger<br />

kapsulami brezskrbno podajte na pot.<br />

www.bitax.si<br />

GVARANA<br />

Za povečanje energije, psihofizične<br />

aktivnosti in izboljšanje<br />

koncentracije.<br />

GINGER<br />

Izvleček ingverja<br />

proti slabosti<br />

Priporočamo 1–2 kapsuli<br />

na dan <strong>za</strong> želen učinek!<br />

• Za študente<br />

• <strong>za</strong> menedžerje<br />

• <strong>za</strong> voznike<br />

Ingver je rastlina oziroma gomolj z aktivno<br />

substanco gingerola. Njegova vsebnost v eni<br />

kapsuli je minimalno 5 %.<br />

Kapsule se v<strong>za</strong>mejo pred potovanjem.<br />

Primerno tudi <strong>za</strong> otroke<br />

stare od 6. leta dalje.<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah.<br />

www.bitax.si, tel.: 01 544 38 33

82 NAŠA LEKARNA<br />

Preudarno<br />

<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />

Klopnega<br />

meningoencefalitisa<br />

ne povzročajo samo<br />

klopi<br />

Sergeja Širca<br />

Klopni meningoencefalitis je resno obolenje centralnega živčnega<br />

sistema, ki ga običajno povzroči vbod okuženega klopa. Na Koroškem<br />

pa je bil aprila lani prvič v Sloveniji odkrit in doka<strong>za</strong>n primer<br />

izbruha okužbe s klopnim meningoencefalitisom tudi po <strong>za</strong>užitju<br />

surovega kozjega mleka. Strokovnjaki opo<strong>za</strong>rjajo na previdnost pri<br />

uživanju surovega mleka in mlečnih izdelkov ter pravočasno<br />

<strong>za</strong>ščito s cepljenjem.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 83

84 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Klopnega meningoencefalitisa ne povzročajo samo klopi<br />

Od leve proti desni: Neda Hudopisk, dr. med., spec. javnega <strong>zdrav</strong>ja,<br />

zzv Ravne; prof. dr. Franc Strle, dr. med., spec. internist in infektolog,<br />

predstojnik Klinike <strong>za</strong> infekcijske bolezni in vročinska stanja ukc Ljubljana;<br />

prof. dr. Tatjana Avšič Zupanc, univ. dipl. biol., Inštitut <strong>za</strong> mikrobiologijo<br />

in imunologijo.<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Slovenija glede na verjetnost okužbe<br />

s klopnim meningoencefalitisom<br />

(kme) sodi v sam vrh evropskih<br />

držav, precepljenost prebivalstva<br />

pa je kljub temu nizka in znaša manj<br />

kot petnajst odstotkov. Pri nas med najbolj<br />

ogrožena področja sodijo Koroška,<br />

Gorenjska in osrednja Slovenija. V Sloveniji<br />

na leto <strong>za</strong> klopnim meningoencefalitisom<br />

zboli približno 300 oseb.<br />

Predstojnik Klinike <strong>za</strong> infekcijske bolezni<br />

in vročinska stanja ukc Ljubljana, sicer pa internist<br />

in infektolog, prof. dr. Franc Strle<br />

opo<strong>za</strong>rja: »Bolezen običajno poteka v dveh<br />

Klopi lahko preživijo do 200 dni brez hrane<br />

in vode. Sicer pa živijo od dva meseca do<br />

dveh let, odvisno od vrste.<br />

fa<strong>za</strong>h. Prvi znaki kme so podobni gripi in se<br />

pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pojavi<br />

se vročina in glavobol, bolečine v mišicah in<br />

slabo počutje. Po vmesnem izboljšanju nastopi<br />

druga fa<strong>za</strong> bolezni, ki jo spremlja močan glavobol,<br />

slabost, bruhanje, otrdelost vratu, razmeroma<br />

pogosto tresenje rok in jezika, težave z mišljenjem<br />

in koncentracijo, včasih hujše motnje

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

85<br />

Znižana cena cepljenja proti klopnemu<br />

meningoencefalitisu na zzv lj<br />

Na Zavodu <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo Ljubljana se bo<br />

od 10. do 14. junija mogoče ceneje cepiti proti<br />

klopnemu meningoencefalitisu. Cena posameznega<br />

odmerka <strong>za</strong> samoplačnike bo v teh dneh<br />

znašala 22 evrov <strong>za</strong> odrasle in 21 evrov <strong>za</strong> otroke.<br />

Redna cena enega odmerka proti klopnemu meningoencefalitisu<br />

sicer znaša 32 evrov <strong>za</strong> odrasle<br />

in 31 evrov <strong>za</strong> otroke. Otroci, mladostniki in njihovi<br />

starši, družine in posamezniki, lahko opravijo<br />

cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu<br />

z enim odmerkom po znižani ceni v ambulanti<br />

Zavoda <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo Ljubljana v dneh od<br />

ponedeljka do petka, med 8. in 13. uro, v torek<br />

(11.junija) in četrtek (13. junija) pa tudi v popoldanskem<br />

terminu med 15. in 18. uro. Predhodnega<br />

naročanja <strong>za</strong> cepljenja v tem tednu ne bo.<br />

Nižja cena cepljenja na Zavodu <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo<br />

Ljubljana se nanaša samo na samoplačniška<br />

cepljenja fizičnih oseb. Cepljenje bo ugodnejše<br />

<strong>za</strong> vse samoplačnike, to je <strong>za</strong> vse, ki se bodo<br />

na novo odločili <strong>za</strong> cepljenje, in tudi <strong>za</strong> vse tiste,<br />

ki morajo prejeti poživitveni odmerek cepiva <strong>za</strong><br />

vzdrževanje imunosti.<br />

Sonja Osrajnik, ki je prebolela okužbo s klopnim<br />

meningoencefalitisom po <strong>za</strong>užitju surovega<br />

mleka, opisuje: »Po uživanju surovega<br />

kozjega mleka sem se kmalu zelo slabo počutila,<br />

imela sem vročino, tresla me je mrzlica in imela<br />

sem bolečine v mišicah, <strong>za</strong>to sem morala poiskati<br />

bolnišnično pomoč. Strokovnjaki so po opravljenih<br />

preiskavah potrdili, da gre <strong>za</strong> okužbo s klopnim<br />

meningoencefalitisom <strong>za</strong>radi pitja surovega<br />

kozjega mleka. Okrevanje je potekalo v bolnišnični<br />

oskrbi, danes pa je moje počutje normalno.«<br />

<strong>za</strong>vesti. Možna pa je tudi ohromitev dihalnih<br />

mišic. V našem okolju <strong>za</strong>radi okužbe s klopnim<br />

meningoencefalitisom umre en odstotek ljudi,<br />

pri petih odstotkih pa se pojavijo ohromitve. Večina<br />

pacientov potrebuje hospitali<strong>za</strong>cijo.«<br />

Okužena žival izloča virus kme v mleku<br />

Ljudje se s kme najpogosteje okužijo<br />

<strong>za</strong>radi vboda okuženega klopa. Z virusom<br />

kme pa se lahko okužijo tudi domače živali,<br />

na primer koze, ovce in krave. Okužene<br />

živali sicer niso naravni gostitelji virusa,<br />

kljub temu pa okužena žival izloča<br />

virus v svojem mleku. Tako se lahko posredno,<br />

z <strong>za</strong>užitjem nepasteriziranega mleka<br />

in mlečnih izdelkov, okužijo tudi ljudje.<br />

Prvi doka<strong>za</strong>n izbruh okužbe s kme po<br />

uživanju surovega živalskega mleka je bil<br />

<strong>za</strong>beležen aprila lani na Koroškem. Okužile<br />

so se štiri osebe, ki so na koroški kmetiji

86 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Klopnega meningoencefalitisa ne povzročajo samo klopi<br />

V<br />

literaturi je opisanih več izbruhov klopnega meningoencefalitisa v<br />

Evropi, ki so bili posledica <strong>za</strong>užitja surovega mleka. Vendar je slovenski<br />

Inštitut <strong>za</strong> mikrobiologijo in imunologijo prvi, ki je izbruh tudi doka<strong>za</strong>l.<br />

pile surovo, neprekuhano kozje mleko. Že<br />

v dveh dneh po <strong>za</strong>užitju surovega kozjega<br />

mleka so se pri treh osebah razvili klinični<br />

znaki akutne vročinske bolezni – po pitju<br />

okuženega surovega mleka je torej okužba<br />

hitrejša. Pri dveh osebah se je razvil tipičen<br />

potek bolezni z dvema fa<strong>za</strong>ma. Oba bolnika<br />

sta poiskala <strong>zdrav</strong>niško pomoč, eden je<br />

bil tudi hospitaliziran. Tretja oseba je zbolela<br />

z enako klinično sliko, vendar ni razvila<br />

druge meningealne faze bolezni.<br />

Cepljena oseba ni zbolela<br />

Kaj pa se je zgodilo s četrto osebo, ki je<br />

prav tako pila surovo kozje mleko? »Ta oseba<br />

ni zbolela, ker je bila cepljena proti kme, z<br />

osnovno shemo cepljenja leta 1995, kasneje pa je<br />

v ustreznih časovnih presledkih prejela poživitvene<br />

odmerke cepiva,« je pojasnila Neda Hudopisk,<br />

dr. med, specialistka javnega <strong>zdrav</strong>ja<br />

iz Zavoda <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo Ravne na<br />

Koroškem. Da bi potrdili izvor okužbe, so<br />

pregledali vzorce (serum, kri in mleko) živali<br />

na kmetiji. Doka<strong>za</strong>li so specifična protitelesa<br />

proti kme v vzorcu kozjega seruma<br />

in mleka koze, katere mleko so pili zboleli,<br />

in tako potrdili alimentarni prenos kme.<br />

»Opisani izbruh pri bolnikih ni povzročil<br />

hujših <strong>zdrav</strong>stvenih posledic, lahko pa bi se mu<br />

izognili, če bi pred uporabo ustrezno toplotno<br />

obdelali surovo mleko. Vsekakor bi se izbruhu<br />

izognili tudi, če bi bili udeleženci cepljeni proti<br />

kme,« je poudarila Neda Hudopisk. Dodala<br />

je: »Ljudje v skrbi <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o življenje danes

Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana<br />

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

87<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Klopi so sorodstveno bližje pajkom in<br />

škorpijonom kot žuželkam.<br />

vse bolj posegajo po organskih in naravno pridelanih<br />

izdelkih, tudi surovem, nepasteriziranem<br />

mleku. Primer izbruha okužbe s klopnim<br />

meningoencefalitisom na Koroškem pa kaže na<br />

to, da se je treba <strong>za</strong>vedati tveganja, ki je pove<strong>za</strong>no<br />

z uživanjem surovega mleka in mlečnih iz-<br />

C<br />

M<br />

delkov, in pomembnosti ustrezne toplotne obdelave<br />

mleka. Koroška velja <strong>za</strong> eno najbolj<br />

Y<br />

CM<br />

ogroženih področij s klopnim meningoencefalitisom,<br />

<strong>za</strong>to strokovnjaki seveda opo<strong>za</strong>rjamo<br />

MY<br />

tudi na pravočasno cepljenje, ki predstavlja edino<br />

ustrezno <strong>za</strong>ščito.«<br />

CY<br />

CMY<br />

V Sloveniji prvi doka<strong>za</strong>li izbruh kme<br />

<strong>za</strong>radi mleka<br />

Pri diagnostiki kme je pomembno vedeti,<br />

ali je bolnik obiskal kraj, ki je endemičen,<br />

ali se spominja vboda klopa pred pojavom<br />

simptomov oziroma je užival nepasterizirano<br />

mleko in mlečne izdelke. Biologinja<br />

prof. dr. Tatjana Avšič Zupanc z Inštituta<br />

<strong>za</strong> mikrobiologijo in imunologijo opo<strong>za</strong>rja:<br />

»Okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa<br />

je mogoče natančno potrditi le z mikrobiološkimi<br />

metodami, saj so klinični znaki bolezni<br />

pogosto neznačilni in ne<strong>za</strong>dostni <strong>za</strong> postavitev<br />

diagnoze. Okužbo z virusom kme diagnosticiramo<br />

posredno, z ugotavljanjem specifičnih protiteles,«<br />

in dodaja: »V literaturi je opisanih več<br />

izbruhov kme v Evropi, ki so bili posledica <strong>za</strong>užitja<br />

surovega mleka, vendar pa smo v Sloveniji<br />

prvi, ki smo izbruh tudi doka<strong>za</strong>li.« <br />

K<br />

Novi paket<br />

Pomlad 2013<br />

Odločila sem se <strong>za</strong> novi paket Pomlad 2013, ki<br />

vključuje skupen <strong>za</strong>kup enot storitev <strong>za</strong> pogovore v<br />

vsa slovenska omrežja, sporočila in prenos podatkov.<br />

Všeč mi je, da se paket z ugodno mesečno<br />

naročnino prilagaja meni in enote vključenih<br />

storitev porabim po svoje. Pohitite, na voljo je<br />

samo še do 30. 6. 2013.<br />

2 SIM-kartici <strong>za</strong> …<br />

Z isto telefonsko številko imam dve SIM-kartici,<br />

eno <strong>za</strong> moj mobitel, drugo <strong>za</strong> tablični računalnik.<br />

Storitev SIM 2 mi omogoča klicanje, pošiljanje<br />

SMS-/MMS-ov ter uporabo <strong>za</strong>kupljenih enot storitev<br />

iz mojega osnovnega naročniškega razmerja.<br />

Moža, starše in prijateljico kličem<br />

ceneje<br />

Tri številke kličem 20 % ceneje. Mož ima številko<br />

Mobi, prijateljica je pri drugem slovenskem mobilnem<br />

ponudniku, tretja številka pa je od staršev, ki jih<br />

kličem na stacionarno številko. Na 1918 sem poslal<br />

SMS z njihovimi številkami, npr.: TRI 041700700<br />

040700700 014722220 in si aktivirala Moje tri<br />

številke <strong>za</strong> cenejše pogovore.<br />

Enostaven nadzor na porabo<br />

Všeč mi je, če imam stvari pod kontrolo, <strong>za</strong>to<br />

uporabljam storitev Monitor Alarm, ki mi omogoča<br />

enostaven pregled porabe <strong>za</strong>kupljenih enot storitev.<br />

Za vklop sem poslala PORABAA K na 1919, <strong>za</strong>to<br />

prejmem alarm prek SMS-a in e-pošte, ko presežem<br />

90 % <strong>za</strong>kupljenih količin.<br />

Za več informacij o storitvah Mobitel obiščite<br />

Telekomov center, www.mobitel.si ali pokličite<br />

brezplačni številki 041 700 700<br />

(<strong>za</strong> Mobitelove uporabnike)<br />

ali 080 8000.

88<br />

NAŠA LEKARNA<br />

Portret<br />

farmacevta<br />

Fotografija<br />

Tina Ramujkić<br />

»Življenje je kot ogledalo:<br />

smeji se ti, če gledaš nasmejano.«<br />

Darinka Kramberger, mag. farm.<br />

Lekarne Maribor, Lekarna Lenart v Slovenskih Goricah

90 NAŠA LEKARNA<br />

Koža<br />

razkriva<br />

Kdo se boji krem <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>ščito pred soncem?<br />

Sandi Luft, dr. med., spec. dermatolog<br />

Lahko bi rekel, da sem jezen, ampak sem prej razočaran.<br />

Neodgovorni <strong>za</strong>pisi, ki jih beremo, nas skrbijo. Pojavljajo se<br />

namreč namigovanja, kako škodljive so kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred<br />

soncem. In kar je še huje, kako nepotrebne so. Vsekakor gre <strong>za</strong><br />

zelo zmotno prepričanje. Današnji tempo življenja nam ne<br />

omogoča, da bi prekomerno izpostavljenost soncu izločili iz<br />

svojih urnikov. Življenje v senci je praktično nemogoče, <strong>za</strong>to <strong>za</strong><br />

takšne primere obstajajo kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem.<br />

Verjetno je odveč poudariti, da imajo vse potrebne certifikate<br />

in preverjanja, ki jih Evropska unija <strong>za</strong>hteva v dobro potrošnikov.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 91

92 Koža razkriva | Kdo se boji krem <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem?<br />

Z<br />

aščito pred premočnim sončenjem lahko razdelimo na tri<br />

stebre. Prvi je <strong>za</strong>drževanje v senci. Drugi steber predstavljajo<br />

oblačila – taka, ki pokrijejo dovolj kože in so dovolj gosto tkana, da<br />

ščitijo pred sevanjem. Kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem so šele tretji,<br />

<strong>za</strong>dnji steber, ki dopolnjuje prva dva.<br />

Kreme <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem so<br />

nam v pomoč, ko z načinom življenja<br />

ne moremo načrtovati<br />

aktivnosti na prostem izven ur<br />

najmočnejšega sončnega sevanja ali se <strong>za</strong>ščititi<br />

z oblačili in pokrivali. Pomembno<br />

je izbrati primerno kremo <strong>za</strong> dejavnost, ki<br />

jo načrtujemo na prostem. Če nismo prepričani,<br />

katera je primerna, se je dobro po<br />

nasvet odpraviti k dermatologu, v lekarno<br />

ali specializirano prodajalno. Včasih kdo<br />

potrebuje tudi tri ali štiri različne kreme z<br />

različnimi podlagami. Marsikateri pacient<br />

me sprva čudno pogleda, ko mu predpišem<br />

<strong>za</strong> smučanje, surfanje, kopalni dopust<br />

na morju in <strong>za</strong> kolesarjenje ali<br />

planinarjenje več <strong>za</strong>ščitnih krem. Začuden<br />

pogled izgine takoj, ko ga vprašam, če<br />

je pri vseh teh aktivnostih enako oblečen.<br />

Zaščitne kreme so namreč neka vrsta <strong>za</strong>ščitnih<br />

oblačil <strong>za</strong> našo kožo.<br />

Izberimo glede na aktivnosti in kožo<br />

Mastne mazilne podlage, ki puščajo<br />

belo sled, niso <strong>za</strong>želene pri športnih aktivnostih<br />

na kopnem, primerne pa so na primer<br />

<strong>za</strong> plavanje. Za osebe z mastno kožo<br />

in aknami so primerne bolj vlažilne mazilne<br />

podlage in geli, športnikom pa svetujemo<br />

gele, ki so visoko vodoodporni in pri<br />

potenju ne tečejo v oči. Za smučarje so primerne<br />

mastne kreme, ki kožo ščitijo tudi

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

93<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

pred mrazom. Kozmetična industrija danes<br />

ponuja <strong>za</strong>ščitne kreme <strong>za</strong> atopike, osebe s<br />

suho kožo in t. i. alergijo na sonce. Tukaj so<br />

še kreme, ki so namenjene otrokom, in tonirane,<br />

ki nadomeščajo pudre.<br />

Vprašanje faktorja?<br />

Zmeraj svetujem faktor 50+, saj sem<br />

prepričan, da se <strong>za</strong>ščitne kreme nanašajo<br />

v premajhnem sloju, kar v osnovi zmanjšuje<br />

<strong>za</strong>ščitni faktor. Za ustrezno <strong>za</strong>ščito<br />

celega telesa bi ob enkratnem nanosu morali<br />

porabiti tretjino vsebine povprečne<br />

Na površino Sonca bi lahko položili 109<br />

planetov Zemlja, v notranjost Sonca pa bi<br />

šlo več kot milijon planetov Zemlja.<br />

embalaže kreme. V <strong>lekarna</strong>h so na voljo<br />

<strong>za</strong>ščitne kreme uveljavljenih proizvajalcev,<br />

katerih filtri imajo širokospektralno<br />

uva in uvb <strong>za</strong>ščito. Njihova stabilnost<br />

in varnost je preverjena, filtri Mexoryl in<br />

Tinosorb, ki imajo veliko molekulsko maso,<br />

tudi ne prehajajo skozi kožo v telo, enako<br />

velja <strong>za</strong> cinkov oksid in titanov dioksid, če sta<br />

v velikih delcih.<br />

oblačila <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem<br />

Zadržijo več kot 97,5 % vseh sončnih UV žarkov (UVA in UVB).<br />

(UPF 50+)<br />

Na voljo<br />

v trgovinah:<br />

Medihiša Ljubljana Medihiša Ljubljana Medihiša Maribor Medihiša Beltinci<br />

Gregorčičeva 9 Kržičeva 7 Pobreška 8 Panonska ulica 3a<br />

Ljubljana Ljubljana Maribor Beltinci<br />

t: 01 421 26 84 t: 01 230 81 30 t: 02 300 26 50 t: 02 542 24 66

94 Koža razkriva | Kdo se boji krem <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem?<br />

Včasih posameznik potrebuje<br />

štiri različne <strong>za</strong>ščitne kreme.<br />

Nenavadno? Nikakor! Saj tudi <strong>za</strong><br />

štiri različne priložnosti nimamo<br />

istih obuval in oblačil. Torej: <strong>za</strong><br />

šport potrebujemo izjemno<br />

vodoodporen gel, ki ne teče v<br />

oči, nato dnevno <strong>za</strong>ščitno kremo<br />

<strong>za</strong> obraz, nemasten fluid <strong>za</strong> delo<br />

na prostem ter bolj mastno<br />

<strong>za</strong>ščitno kremo <strong>za</strong> dneve na morju<br />

in smučanju.<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Če tehtate 60 kilogramov, bi na Soncu<br />

tehtali 1680 kilogramov, ker je gravitacija<br />

Sonca 28-krat večja od Zemljine.<br />

Iz trte izvite govorice o škodljivosti<br />

krem <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pred soncem<br />

Govorice in mnenja o škodljivosti <strong>za</strong>ščitnih<br />

filtrov so neresnična oziroma do danes<br />

to ni bilo nikoli nedvomno doka<strong>za</strong>no.<br />

Znano je dejstvo, da lahko redna in pravilna<br />

uporaba krem z <strong>za</strong>ščitnim faktorjem 30<br />

prepreči nastanek najbolj nevarne oblike<br />

kožnega raka, vsakodnevna uporaba kreme<br />

z <strong>za</strong>ščitnim faktorjem pa vpliva tudi<br />

na hitrost staranja kože. V preteklosti so<br />

bili v uporabi nekateri filtri z majhno molekulsko<br />

maso. Ti so lažje prehajali skozi<br />

kožo v telo, po strukturi pa so bili nekateri<br />

podobni telesu lastnim hormonom. Iz tega<br />

dejstva je izšla domneva, da hormonsko delujejo<br />

na telo. Slednje ni bilo nikoli doka<strong>za</strong>no,<br />

sploh pa dejstvo, da je njihova največja<br />

izmerjena koncentracija večtisočkrat nižja<br />

od najnižje koncentracije še delujočega<br />

hormona, postavlja pod vprašaj resničnost<br />

takšne domneve. Danes ti filtri niso več v<br />

uporabi, a se vsako pomlad pojavljajo strašljivi<br />

članki o škodljivosti <strong>za</strong>ščitnih krem.<br />

Ščitijo nas tudi oblačila<br />

Kot je bilo že omenjeno, se z <strong>za</strong>ščitnimi<br />

kremami ne moremo popolnoma <strong>za</strong>ščititi.<br />

Slednje predstavljajo <strong>za</strong>dnji, tretji steber<br />

<strong>za</strong>ščite pred soncem. Prvi je <strong>za</strong>drževanje v<br />

senci, drugi pa uporaba oblačil in pokrival.<br />

Ta bi morala biti takšna, da pokrijejo ali<br />

mečejo senco na telo. Pokrivala bi morala

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

95<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Če bi želeli proizvesti toliko energije, kot je<br />

proizvede Sonce, bi morali vsako sekundo<br />

detonirati 100 milijard ton dinamita.<br />

imeti vsaj 6-centimetrski rob, saj lahko le<br />

tako <strong>za</strong>ščitijo zunanji del obra<strong>za</strong> in vratu.<br />

Oblačila so <strong>za</strong>ščitna, ko ne prepuščajo<br />

uv-žarkov. Mokra bela bombažna majica<br />

ima zf le okoli 3, bolje se obnesejo bolj<br />

gosto tkana bombažna ali lanena oblačila<br />

živih barv. Na tržišču obstajajo kopalna<br />

oblačila iz sintetike, ki so jih sprva vzljubili<br />

v Avstraliji. Slednje prav<strong>za</strong>prav ni čudno,<br />

saj tam na tropskem soncu živijo bledopolti<br />

prebivalci. Pri nas pridejo prav vsem, ki<br />

se ukvarjajo z vodnimi športi, osebam po<br />

prebolelem kožnem raku in tistim, ki imajo<br />

številna znamenja, svetujemo pa jih tudi<br />

otrokom. Nudijo <strong>za</strong>ščitni faktor 50+ in <strong>za</strong>ščitijo<br />

pred uva in uvb žarki bolje kot kreme<br />

z uva in uvb filtri.<br />

Zagorelost je zgorelost<br />

Čeprav je porjavelost v očeh o<strong>za</strong>veščenih<br />

ljudi pove<strong>za</strong>na s škodljivimi posledicami<br />

na koži, lahko porjavelost pridobimo<br />

tudi na neškodljiv način. Najpogostejši<br />

snovi, ki se uporabljata <strong>za</strong> porjavitev brez<br />

uv-žarkov, sta dihidroksiaceton in eritulo<strong>za</strong>.<br />

Omenjena (v sladkorni pesi, sladkornem<br />

trsu ali malinah prisotna) keto sladkorja<br />

reagirata z aminokislinami v keratinu, ki<br />

se nahaja v odmrlem, vrhnjem delu vrhnjice.<br />

Nestrupena kemična reakcija povzroči<br />

rjavo obarvanost kože, ki je <strong>za</strong>časna <strong>za</strong>radi<br />

vsakodnevnega naravnega procesa luščenja<br />

kože. Po navadi učinek traja do 10 dni – odvisno<br />

od načina aplikacije oz. stanja kože.

96 NAŠA LEKARNA<br />

Odkrito<br />

o skritem<br />

Naj poletna romanca<br />

ne prinese<br />

neprijetnih posledic<br />

Nina Jugovar, dr. med.<br />

Temperature še niso preveč poletne, a vendar že velika<br />

večina mladih komaj čaka na konec šolskih obveznosti ter<br />

pričetek počitnic. Počitnice so sinonim brezskrbnosti,<br />

potovanj, nepo<strong>za</strong>bnih doživetij ter novih poznanstev, ki<br />

včasih lahko vodijo tudi v kakšno vročo poletno romanco.<br />

Ta pa lahko poleg užitkov prinese tudi skrb, če pred tem ne<br />

poskrbimo <strong>za</strong> ustrezno <strong>za</strong>ščito.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 97

98 Odkrito o skritem | Naj poletna romanca ne prinese neprijetnih posledic<br />

Počitnice so brezskrben čas, a naj to velja samo <strong>za</strong> odmik od<br />

vsakodnevnih obveznosti. Ko pomislimo na spolnost z novim<br />

partnerjem, pa naj bo skrb <strong>za</strong> varnost na prvem mestu tudi med<br />

počitnicami.<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Spolno prenosljive okužbe (spo) so<br />

med najbolj pogostimi prenosljivimi<br />

boleznimi v razvitem svetu.<br />

Prenašajo se s spolnimi stiki (vaginalno,<br />

oralno in analno), lahko pa tudi z<br />

okuženo krvjo – ta način predstavlja tveganje<br />

predvsem <strong>za</strong> hemofilike, prejemnike<br />

transfuzij, <strong>za</strong>poslene v <strong>zdrav</strong>stvu in intravenske<br />

uživalce drog.<br />

Okuži se lahko vsaka spolno aktivna<br />

oseba, ne glede na starost, izobrazbo, socialni<br />

status ali spolno usmerjenost. Pogosto<br />

menjavanje spolnih partnerjev, nedosledna<br />

uporaba <strong>za</strong>ščite ali več vzporednih<br />

partnerskih odnosov pa še poveča tveganje<br />

<strong>za</strong> okužbo. Spolno prenosljive okužbe<br />

Neka brazilska spletna stran omogoča<br />

pošiljanje elektronskega obvestila, ki<br />

spolnega partnerja obvešča, da ima<br />

pošiljatelj spolno prenosljivo bolezen in<br />

bi prejemnik <strong>za</strong>to moral obiskati svojega<br />

<strong>zdrav</strong>nika.<br />

najpogosteje povzročajo bakterije in virusi,<br />

lahko pa tudi glive, praživali in ektoparaziti.<br />

Med virusnimi okužbami so med<br />

mladimi najpogostejše okužbe s humanim<br />

papilomavirusom (hpv), od bakterijskih pa<br />

je najpogostejša okužba s Chlamydio trachomatis<br />

(ct).

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

99<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Anogenitalne bradavice in rak<br />

materničnega vratu<br />

Anogenitalne bradavice in rak materničnega<br />

vratu nastanejo <strong>za</strong>radi okužbe s<br />

humanim papilomavirusom (hpv). Gre<br />

<strong>za</strong> večjo skupino virusov, ki jih delimo na<br />

nizkorizične, kot sta hpv 6 in hpv 11, ki<br />

povzročajo nastanek genitalnih bradavic<br />

ali kondilomov, ter visokorizične, kot sta<br />

hpv 16 in hvp 18, ki povzročajo nastanek<br />

predrakavih sprememb in raka materničnega<br />

vratu.<br />

Največ okužb s hpv se zgodi takoj po<br />

pričetku spolne aktivnosti in večina spolno<br />

aktivnih oseb ima vsaj enkrat v življenju<br />

okužbo s hpv. Pri devetdesetih<br />

odstotkih okuženih imunski sistem premaga<br />

okužbo v enem do dveh letih in tako<br />

okužba mine brez posledic. Pri desetih odstotkih<br />

pa je okužba dolgotrajna in lahko<br />

povzroči nastanek predrakavih sprememb<br />

in raka. Okužimo se lahko tudi, če naš trenutno<br />

spolni partner nima izraženih nobenih<br />

znakov okužbe. Tveganje <strong>za</strong> okužbo<br />

je višje pri osebah, ki imajo več spolnih<br />

partnerjev.<br />

Znaki<br />

Kondilomi se lahko pojavijo kjerkoli na<br />

zunanjih in notranjih delih spolovila in<br />

tudi v požiralniku kot posledica ne<strong>za</strong>ščitenih<br />

oralnih spolnih odnosov. Zrastejo lahko<br />

posamično ali v skupinah. Ločimo klasične<br />

ostre kondilome, ploščate in gigantske ali<br />

destruktivne kondilome. Kondilome v <strong>za</strong>dnjiku<br />

vidimo predvsem pri osebah, ki so imele<br />

analne spolne odnose.<br />

Znaki raka na materničnem vratu so<br />

tako kot pri drugih rakih zelo nespecifični<br />

in prikriti. Ženska mora biti vedno pozorna<br />

na kakršne koli spremembe v svojem<br />

Zaradi daljše izpostavljenosti sončni<br />

svetlobi se poleti v nas sprošča več<br />

serotonina, to je hormon, <strong>za</strong>radi katerega<br />

smo bolj sproščeni in se bolje počutimo.<br />

To je najbrž eden od razlogov <strong>za</strong> številne<br />

poletne romance.<br />

telesu, v tem primeru pa predvsem na bolečine<br />

ali krvavitve iz nožnice med spolnim<br />

odnosom ali po njem, obilnejši izcedek<br />

iz nožnice, ki ga ne spremljajo vnetja<br />

nožnice, in vmesne krvavitve med rednimi<br />

menstruacijami. Znaki se lahko kažejo<br />

tudi v obliki dolgotrajnih vnetij nožnice,<br />

težav pri uriniranju, topih ali krčevitih<br />

bolečin v spodnjem delu trebuha ali topih<br />

bolečin v križu.<br />

Zdravljenje<br />

Specifičnega protivirusnega <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong><br />

hpv trenutno še ne poznamo. Bradavice pa<br />

lahko odstranjujemo kirurško in nekirurško.<br />

Bolnik lahko nekirurško <strong>zdrav</strong>ljenje<br />

izvaja kar sam, tako da na spremembe nanaša<br />

kreme in raztopine, ki vsebujejo podofilotoksin<br />

ali imikvimod. Kirurško <strong>zdrav</strong>ljenje<br />

genitalnih bradavic pa izvaja <strong>zdrav</strong>nik.<br />

Možna je krioterapija s tekočim dušikom ali<br />

ogljikovim dioksidom, ekscizija, ekskohleacija,<br />

elektroablacija, laser, triklorocetna kislina.<br />

Zdravljenje je odvisno od razširjenosti<br />

sprememb in vrste kondilomov. Pri <strong>zdrav</strong>ljenju<br />

anogenitalnih bradavic se pojavlja<br />

težava, da nobeden izmed naštetih postopkov<br />

dokončno ne izkorenini hpv, vsi <strong>zdrav</strong>ijo<br />

samo posledice – anogenitalne bradavice,<br />

<strong>za</strong>radi česar se lahko bolezen večkrat<br />

ponovi. To lahko vodi v psihični stres in<br />

stigmo bolnikov in bolnic.

100 Odkrito o skritem | Naj poletna romanca ne prinese neprijetnih posledic<br />

Čisto na vrhu seznama stvari, ki jih moramo nujno vzeti<br />

s seboj na dopust, naj bodo kondomi, saj učinkovito<br />

preprečujejo tako ne<strong>za</strong>želeno nosečnost kot tudi okužbe<br />

s spolno prenosljivimi boleznimi.<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Poskrbite <strong>za</strong> preventivo!<br />

Program ZORA se ukvarja s preventivnimi ginekološkimi<br />

pregledi z odvzemom citološkega<br />

brisa materničnega vratu, ki nam omogoča<br />

zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb.<br />

Vsaka ženska pa bi morala sama poskrbeti, da<br />

se redno udeležuje preventivnih pregledov<br />

pri svojem ginekologu.<br />

Cepljenje<br />

Na trgu sta trenutno dve vrsti cepiv proti<br />

hpv. Od leta 2009 v Sloveniji cepimo deklice<br />

v 6. razredu s štirivalentnim cepivom,<br />

ki <strong>za</strong>ščiti pred okužbo z genotipi hpv 6,<br />

hpv 11, hpv 16 in hpv 18 ter preprečuje<br />

Za najstnice v razvitem svetu je štirikrat<br />

bolj verjetno, da se bodo med spolnim<br />

odnosom okužile s spolno prenosljivo<br />

boleznijo kot da bodo <strong>za</strong>nosile.<br />

nastanek genitalnih bradavic in predrakavih<br />

in rakavih sprememb. Drugo pa je dvovalentno<br />

cepivo, ki <strong>za</strong>ščiti pred okužbo s<br />

hpv 16 in hpv 18 ter je učinkovito predvsem<br />

pri preprečevanju predrakavih sprememb<br />

na materničnem vratu in raka materničnega<br />

vratu. Predvsem med mladimi<br />

je potrebno osveščanje o možnosti preprečevanja<br />

okužbe s hpv s cepljenjem.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

101<br />

H<br />

umani papiloma virus lahko dolga leta skriva<br />

svojo prisotnost. Še posebej moški prenašalci<br />

sploh ne razvijejo nobenih simptomov. Bolezen<br />

lahko prebolimo brez posledic, po drugi plati pa je<br />

virus hpv pozvročitelj rakavih obolenj materničnega<br />

vratu. Zdravljenja bolezni prav<strong>za</strong>prav ni, <strong>zdrav</strong>imo<br />

zgolj posledice. Cepivo pa uspešno ščiti pred<br />

obolenjem.<br />

Klamidijske okužbe<br />

Klamidijska okužba sečil in spolovil je druga<br />

najpogostejša spolno prenosljiva okužba<br />

med mladimi. Povzroča jo bakterija Chlamydia<br />

trachomatis, prenaša pa se izključno<br />

spolno ali ob porodu. Število prepoznanih<br />

okužb je bistveno nižje od dejanskega števila<br />

okuženih, saj okužba, zlasti pri ženskah,<br />

poteka neopazno, brez kliničnih znakov,<br />

<strong>za</strong>to lahko pride do kronične okužbe<br />

spolovil in sečil ter do nepričakovane okužbe<br />

spolnega partnerja. Ne<strong>zdrav</strong>ljena okužba<br />

lahko ima resne posledice, kot so neplodnost<br />

pri obeh spolih ter izvenmaternične<br />

nosečnosti pri ženskah.<br />

Znaki<br />

Po 1 do 3 tednih po okužbi se pri moških<br />

pojavi prozoren do motno bel izcedek<br />

iz sečnice, ki ne smrdi, in pogostejše, pekoče<br />

uriniranje. Pri ženskah so težave podobne:<br />

pogostejše uriniranje, slu<strong>za</strong>st belkast izcedek<br />

iz materničnega vratu in bolečine v<br />

spodnjem delu trebuha, predvsem ob spolnih<br />

odnosih.<br />

Zdravljenje<br />

Diagno<strong>za</strong> klamidijske okužbe se lahko<br />

postavi z odvzemom brisa iz sečnice pri<br />

moških ter brisa sečnice in kanala materničnega<br />

vratu pri ženskah. Bris lahko odv<strong>za</strong>me<br />

dermatovenerolog v ambulanti <strong>za</strong><br />

spolno prenosljive okužbe.<br />

Zdravljenje poteka z antibiotiki (azitromicin,<br />

doksiciklin), treba pa je <strong>zdrav</strong>iti tudi<br />

spolnega partnerja. Mesec dni po končanem<br />

<strong>zdrav</strong>ljenju v<strong>za</strong>memo kontrolni bris.<br />

Dosledna <strong>za</strong>ščita <strong>za</strong> varno spolnost<br />

Pogosto menjavanje spolnih partnerjev,<br />

nedosledna uporaba <strong>za</strong>ščite in vključenost v<br />

več vzporednih partnerskih odnosov predstavlja<br />

povečano tveganje <strong>za</strong> okužbo. Temeljno<br />

vodilo <strong>za</strong>ščite pred vsemi spo je še<br />

vedno preprečevanje, <strong>za</strong>to naj velja pravilo<br />

abc: abstinenca spolnih odnosov (ang.<br />

Abstinence), bodi zvest (ang. Be faithful) in<br />

uporaba kondoma (ang. Condom).

102 NAŠA LEKARNA<br />

V gibanju<br />

Znate pravilno<br />

plavati?<br />

Nina Kalan, Aqua šola plavanja<br />

Plavanje ni le življenjsko pomembno znanje, je tudi<br />

ena izmed boljših oblik rekreativne vadbe, saj ne<br />

obremenjuje sklepov in kosti, nudi pa odlično obliko<br />

aerobne obremenitve. Kot vsaka aerobna vadba je<br />

tudi vadba v vodi koristna <strong>za</strong> regulacijo krvnega<br />

tlaka, zmanjšanje nevarnosti kardiovaskularnih<br />

bolezni, povečanje maksimalne porabe kisika, zmanjšanje<br />

ravni celotnega holesterola, boljše dihanje<br />

(<strong>za</strong>radi vlažnega zraka), nadziranje telesne mase in<br />

telesne sestave in še bi lahko naštevali.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 103

104 V gibanju | Znate pravilno plavati?<br />

Učenje plavanja se <strong>za</strong>čne s prilagajanjem na vodo. Otrok, ki si ne<br />

želi zmočiti obra<strong>za</strong> ali oči, se mora najprej znebiti neprijetnega<br />

občutka ob potapljanju glave ali škropljenju čez obraz.<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

»Žabica« dodatno obremenjuje hrbtenico<br />

Na tem mestu bi rada poudarila, da vsakršno<br />

plavanje vendarle ni priporočljivo.<br />

Plavanje t. i. žabice, kjer je glava vedno zunaj<br />

vode in je <strong>za</strong>radi tega drža telesa zelo<br />

prisiljena, dodatno obremenjuje vratni in<br />

prsni del hrbtenice. Le pravilno plavanje z<br />

izdihi v vodo in menjavanje plavalnih tehnik<br />

je tisto, ki ga priporočamo.<br />

Plavanje je svojevrsten šport, ki ne<br />

razbremeni le sklepov, ampak zelo dobro<br />

prispeva tudi k psihični razbremenitvi.<br />

Voda je takšen medij, ki ne dovoljuje<br />

hitrih in eksplozivnih gibanj, kot jih lahko<br />

izvajamo na suhem. Pravilno plavanje<br />

Ura <strong>za</strong>gnanega plavanja »pokuri« do 650<br />

kalorij, to je več kot hoja ali kolesarjenje.<br />

je primerno <strong>za</strong> vse tiste, ki svoje dni preživljajo<br />

pretežno sede ali stoje. Ko enkrat<br />

potopimo glavo v vodo in okoli nas nastane<br />

prijetna tišina, lahko v miru razmišljamo<br />

in se prepustimo učitelju, da nas preko<br />

različnih vaj vodi k boljšemu znanju<br />

plavanja. Pri plavanju se razbremenijo tiste<br />

skupine mišic, ki so pri gibanju na suhem<br />

najbolj obremenjene (v hrbtnem, vratnem<br />

in križnem delu), obremenijo pa se

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

105<br />

tiste, ki pri sedenju in stanju velikokrat ne<br />

delajo dovolj, to so predvsem mišice trebuha<br />

in medeničnega dna.<br />

Vsi blagodejni vplivi vadbe plavanja, ki<br />

smo jih omenili zgoraj, v enaki meri vplivajo<br />

tudi na otroke in mladostnike, predvsem<br />

v obdobju intenzivne rasti. Otroci in<br />

mladostniki, ki tedensko uro ali dve preživijo<br />

v šolah plavanja, so po vadbi polni<br />

energije in tako lažje premagujejo vsakodnevne<br />

napore v šoli, doma in še kje.<br />

Med mladimi skoraj ni neplavalcev<br />

Ocenjujem, da je osnovna plavalna pismenost<br />

v Sloveniji dobra, pri mladih<br />

skorajda ni več neplavalcev, pri starejših<br />

pa je nekoliko več takih, ki se niso nikoli<br />

naučili plavati. V naše tečaje <strong>za</strong> neplavalce<br />

in slabše plavalce se vključujejo predvsem<br />

tisti odrasli, ki so v preteklosti doživeli<br />

neprijetno plavalno izkušnjo in imajo<br />

sedaj strah pred vodo, predvsem globoko.<br />

Med plavalci je zelo veliko takšnih, ki<br />

znajo plavati le t. i. »žabico«, kjer je glava<br />

ves čas nad gladino vode. Pri tem plavanju<br />

je glava v nenaravnem položaju, kar lahko<br />

že po 10-minutnem plavanju povzroči<br />

bolečine v vratnem in prsnem delu hrbtenice.<br />

Takšno plavanje ni tako koristno kot<br />

pravilno.<br />

Hitro do <strong>zdrav</strong>ih nohtov!<br />

V dveh korakih in zgolj 6 tednih se boste<br />

znebili glivične okužbe nohtov.<br />

Zgolj<br />

2 + 4<br />

tedni<br />

1. korak: enostavno odstranite glivice na nohtih.<br />

2. korak: po<strong>zdrav</strong>ite še pri<strong>za</strong>deti del kože.<br />

SI.BCC.02.2013.012 Bayer d.o.o., Bravničarjeva 13, Ljubljana<br />

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se<br />

posvetujte z <strong>zdrav</strong>nikom ali s farmacevtom.<br />

www.canesnail.si

106 V gibanju | Znate pravilno plavati?<br />

Pri treh letih se večina otrok rada igra v vodi, pri štirih so<br />

pripravljeni na učenje prvih <strong>za</strong>mahov, pri petih pa večina<br />

otrok lahko samostojno plava.<br />

Probiotične kapljice <strong>za</strong><br />

dojenčke in otroke<br />

Veliko staršev me sprašuje, kdaj je <strong>za</strong><br />

njihove otroke najprimernejši čas <strong>za</strong> učenje<br />

plavanja. Učenje plavanja se ne <strong>za</strong>čne<br />

s tečajem ali učenjem prvih <strong>za</strong>vesljajev in<br />

udarcev, temveč je prvo učenje plavanja<br />

prilagajanje na vodo in spoznavanje <strong>za</strong>konitosti<br />

vode. To učenje se <strong>za</strong>čne že pri<br />

dojenčkih, med umivanjem, na bazenu, v<br />

morju … Ko otrok spozna in osvoji vodo, se<br />

bo v njej počutil lagodno, in takrat je pripravljen<br />

na učenje prvih <strong>za</strong>mahov. Otrok,<br />

ki si ne želi zmočiti obra<strong>za</strong> ali oči, se mora<br />

najprej znebiti neprijetnega občutka ob<br />

potapljanju glave ali škropljenju čez obraz.<br />

Sloni lahko plavajo do 32 kilometrov<br />

dnevno. Pri tem rilce držijo nad vodo in<br />

tako lahko nemoteno dihajo.<br />

Pri treh letih je večina otrok pripravljena<br />

na igranje v vodi in spoznavanje <strong>za</strong>konitosti<br />

vode, pri štirih letih je večina otrok pripravljena<br />

na učenje prvih <strong>za</strong>mahov, toda<br />

pod pogojem, da je otrok prilagojen na<br />

vodo. Pri petih letih večina otrok lahko<br />

samostojno plava.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

107<br />

K<br />

o je premagan strah pred vodo, se lahko <strong>za</strong>čne<br />

sproščeno spoznavanje vode in učenje<br />

pravilnega gibanja in dihanja.<br />

Neplavalci morajo najprej premagati<br />

strah pred vodo<br />

Enako je pri odraslih neplavalcih, vendar<br />

je proces učenja dolgotrajnejši. Tisti odrasli,<br />

ki so v preteklosti pridobili strah pred<br />

vodo, potrebujejo namreč nekoliko drugačen<br />

pristop. Odrasli morajo najprej <strong>za</strong>upati<br />

sebi, da to zmorejo.<br />

Opažamo, da plavanje postaja vse bolj<br />

priljubljena oblika rekreacije. Vedno več je<br />

odraslih plavalcev, ki želijo v svoj vsakdan<br />

vključiti redno rekreacijo ter hkrati izpopolniti<br />

svoje znanje plavanja. Programi vodenega<br />

plavanja <strong>za</strong> odrasle plavalce hkrati ponujajo<br />

redno rekreacijo, ki je nadgrajena s strokovnim<br />

učenjem tehnik prsnega, kravlovega<br />

in hrbtnega plavanja, <strong>za</strong> boljše plavalce pa<br />

tudi učenje plavanja tehnike delfin.

108 NAŠA LEKARNA<br />

Pogled<br />

iz<strong>za</strong> meje<br />

Slovenci se radi primerjamo z ostalim<br />

svetom. V rubriki Pogled iz<strong>za</strong> meje bodo<br />

naši rojaki, ki živijo v tujini, primerjali slovenski<br />

<strong>zdrav</strong>stveni sistem s sistemom v državi,<br />

kjer živijo. Zavedamo se, da nima vsakdo<br />

celotnega pogleda in podatkov <strong>za</strong> primerjavo,<br />

vseeno pa bo <strong>za</strong>nimivo pokukati v<br />

<strong>zdrav</strong>niške čakalnice in lekarne po svetu.<br />

Prinašamo vam torej pogled na <strong>zdrav</strong>stveni<br />

sistem skozi oči posameznega uporabnika.<br />

Poudarjamo, da je Pogled iz<strong>za</strong> meje omejen<br />

izključno na avtorjevo osebno izkušnjo<br />

z <strong>zdrav</strong>stvenim osebjem in ustanovami ter<br />

nabavo <strong>zdrav</strong>il.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 109<br />

Foto: Žiga Intihar<br />

Andrej Zorko,<br />

Bali<br />

Andrej Zorko pravi, da živi svoje sanje.<br />

Zagotovo mu lahko verjamemo na besedo,<br />

saj živi v Indoneziji, na tropskem otoku<br />

Bali. »Na Bali sem sprva odšel kot turist in<br />

<strong>za</strong>gledal sem idejo <strong>za</strong> posel. Tako sem odprl<br />

podjetje in <strong>za</strong>čel uvažati ter prodajati darilne<br />

izdelke po slovenskih trgovinah. Nato sem na<br />

Bali odšel še velikokrat, in ko sem tam spoznal<br />

svojo sedanjo ženo, se je moje življenje obrnilo<br />

v drugo smer,« pripoveduje Andrej. To je bila<br />

ljubezen na prvi pogled. Danes imata<br />

hčerko Cleo, ki ju osrečuje in nasmeji do<br />

solz. »Mislim, da je čas, da Clea dobi bratca,«<br />

hudomušno doda Andrej.

110 Pogled iz<strong>za</strong> meje | Andrej Zorko, Bali<br />

Foto: osebni arhiv<br />

Kako so vas sprejeli domačini?<br />

Z domačini se odlično razumemo, saj<br />

sem se zelo hitro prilagodil njihovemu načinu<br />

življenja in razmišljanja.<br />

Razmišljate o vrnitvi v Slovenijo?<br />

Samo na počitnice.<br />

Je bila odločitev o selitvi na Bali prava<br />

ali jo morda obžalujete?<br />

Ko sem se odselil na Bali, sta me starša<br />

na vsak način poskušala prepričati, naj<br />

raje ostanem doma, saj sem imel v Sloveniji<br />

stanovanje in svoje podjetje in tudi delnice<br />

so dobro rasle. A moja želja po novem,<br />

drugačnem in predvsem tropskem nestresnem<br />

življenju je bila prevelika. Letos bo<br />

osem let, odkar živim svoje sanje na tropskem<br />

otoku Baliju.<br />

Z ženo sva zgradila štiri vile s privatnim<br />

bazenom in ukvarjava se z osebnim<br />

turizmom – svojim gostom ponudiva<br />

in razkaževa lepote Balija. Več na<br />

www.the<strong>za</strong>lavillabali.com<br />

Kako poteka življenje na Baliju – se<br />

vam zdi vsakdanji tempo podoben kot v<br />

Evropi ali Sloveniji?<br />

Na Baliju poteka življenje počasi, sproščeno,<br />

umirjeno in brez stresa. Takšno je<br />

bilo življenje v Sloveniji v letih od 1970 do<br />

1990. Ljudje zelo ločijo službo in svoje <strong>za</strong>sebno<br />

družinsko življenje, ki je <strong>za</strong>nje na<br />

prvem mestu.<br />

Kakšne razlike opažate med<br />

indonezijskim in slovenskim<br />

<strong>zdrav</strong>stvenim sistemom?<br />

Bolj všeč mi je indonezijski, čeprav v<br />

primerjavi s slovenskim ni brezplačen. Pa<br />

tudi – v Sloveniji je <strong>zdrav</strong>stvo samo navidezno<br />

brezplačno, to vam je jasno ob pogledu<br />

na vašo plačilno listo. Dostop do<br />

<strong>zdrav</strong>nika je v Indoneziji zelo enostaven:<br />

če imaš manj denarja, greš k <strong>zdrav</strong>niku <strong>za</strong><br />

manj premožne. Njegovi <strong>zdrav</strong>stveni prostori<br />

so videti kot slovenski pred 70 leti.<br />

Če imaš denar, pa izbereš boljšega <strong>zdrav</strong>nika,<br />

ki dela v lepi, sodobni bolnišnici.<br />

Res so <strong>zdrav</strong>stvene storitve plačljive,<br />

ni pa nikakršnih čakalnih dob, saj <strong>zdrav</strong>niki<br />

delajo v dveh izmenah. Poleg tega so<br />

<strong>zdrav</strong>niki zelo prijazni s pacienti, saj so ti<br />

<strong>za</strong>nje poslovni partnerji.<br />

Tu se zelo <strong>za</strong>vedajo, da naše telo ni<br />

tako kot avto, ki lahko čaka eno leto na<br />

popravilo. Ko zbolimo, posebno če gre <strong>za</strong><br />

nevarno bolezen, potrebujemo <strong>zdrav</strong>ljenje<br />

takoj. Če prav razumem, je v Sloveniji<br />

v veliko primerih takojšnje <strong>zdrav</strong>ljenje<br />

možno le samoplačniško – torej slovenski<br />

<strong>zdrav</strong>stveni sistem nikakor ni brezplačen.<br />

Kako na Baliju <strong>zdrav</strong>ite manjše težave,<br />

<strong>za</strong> katere ni treba obiskati <strong>zdrav</strong>nika<br />

(prehlad, blažje bolečine, kašelj, blažje<br />

opekline, blažje prebavne težave,<br />

glavobol …)?<br />

Gremo v lekarno, kjer je 24 ur dnevno<br />

prisoten <strong>zdrav</strong>nik ali farmacevt, ki te v<br />

treh minutah pregleda in predpiše <strong>zdrav</strong>ila.

junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />

111<br />

Čakalnih vrst ni, predvsem pa ne čakaš v<br />

čakalnici z ostalimi, še bolj bolnimi ljudmi.<br />

Kako je organizirano <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje?<br />

Prebivalci si sicer lahko organizirajo in<br />

plačujejo <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje, vendar<br />

to počne največ pet odstotkov od 238 milijonov<br />

ljudi. Ostali nimajo <strong>za</strong>varovanja.<br />

Indonezija je tretja na svetovni lestvici<br />

najbolj skorumpiranih držav, in ko hočeš<br />

koristiti <strong>za</strong>varovanje, vedno nekaj najdejo<br />

in te prepričujejo, da to ni vključeno v tvoje<br />

<strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje.<br />

Ali redne preglede, ki niso nujni (recimo<br />

pri zobo<strong>zdrav</strong>niku), opravljate na Baliju<br />

ali ob obiskih v domovini?<br />

Večino pregledov opravim na Baliju,<br />

saj tu ni potrebno naročanje, ni čakanja,<br />

<strong>zdrav</strong>niki delajo do desetih zvečer, pa še<br />

ceneje je kot v Sloveniji.<br />

Se vam zdijo indonezijski farmacevti<br />

samo osebe, ki izdajo <strong>zdrav</strong>ilo na recept,<br />

ali se z njimi tudi posvetujete o težavah?<br />

Ker je obisk <strong>zdrav</strong>nika <strong>za</strong> domačine<br />

drag, so farmacevti tisti, ki predpisujejo<br />

<strong>zdrav</strong>ila. Še nekaj se mi zdi zelo pomembno:<br />

farmacevt izda <strong>zdrav</strong>ila samo <strong>za</strong> tri ali<br />

pet dni, kolikor pač misli, da je treba, da o<strong>zdrav</strong>iš,<br />

in ne več. Če je to dovolj, <strong>za</strong>gotovo<br />

prihraniš in tudi <strong>zdrav</strong>ila ne ostanejo neizkoriščena,<br />

ker bi jim potekel rok trajanja. <br />

Foto: osebni arhiv<br />

Foto: osebni arhiv

112 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA<br />

LEKARNA<br />

SLOVEN.<br />

KRITIK IN<br />

ESEJIST<br />

(ANDREJ)<br />

AM. IGRALKA<br />

(ROXANA)<br />

NADALJE-<br />

VANJE<br />

IN KONEC<br />

GESLA<br />

TALIJ<br />

NIVO,<br />

RAVNINA,<br />

RAVAN<br />

RAJ,<br />

PARADIŽ<br />

KRAJ PRI<br />

VELENJU<br />

IZSTRELITEV<br />

(REDKO)<br />

ŠTEVILO<br />

NATISNJENIH<br />

IZVODOV<br />

DEL LETALA<br />

Avtor:<br />

Vladimir<br />

Milovanović<br />

NAJETOPERO<br />

ZNAMKA<br />

ČEŠKIH<br />

AVTOV<br />

GRAD PRI<br />

BEGUNJAH<br />

NA<br />

GORENJSKEM<br />

OČESNO<br />

JABOLKO<br />

EDINI IZVOD,<br />

ENOJNIK<br />

ZVEZA,<br />

POVEZAVA<br />

LIBIJ. POLITIK<br />

GADAFI<br />

TEKMOVAL.<br />

JADRNICA<br />

Z DVEMA<br />

JAMBOROMA<br />

NIČVREDNEŽ,<br />

SLABIČ<br />

BLAZINJAK,<br />

ZOFA,<br />

POČIVALNIK<br />

EL. NABIT<br />

DELEC<br />

IT. IGRALKA<br />

MIRANDA<br />

PRIHOD<br />

TEKOČINE,<br />

DOTOK<br />

ORGAN ZA<br />

LETANJE<br />

PRI PTIČIH<br />

MESTECE V<br />

DALMACIJI OB<br />

IZLIVU CETINE<br />

V MORJE<br />

ULITA<br />

TISKARSKA<br />

ČRKA<br />

PESNIŠKI STIK<br />

DARE<br />

KAURIČ<br />

BUKOV LES<br />

OKRASEK,<br />

OKRASJE,<br />

NAKIT<br />

MESTO V SZ<br />

VOJVODINI<br />

LETOPIS<br />

OTOČJE PRI<br />

ALJASKI<br />

DAN. OTOK V<br />

MALEM BELTU<br />

NASPROTJE<br />

SVETLOBE<br />

MAJHEN VRH,<br />

VRŠIČEK<br />

MADŽ. SKLAD.<br />

(FERENC)<br />

PREDS.<br />

PALESTINE<br />

(MAHMOUD)<br />

L(O)V<br />

ENOTA ZA<br />

ČISTINO ZLATA<br />

MESTO V<br />

V TURČIJI<br />

ORGAN VIDA<br />

VODITELJ<br />

AHAJSKE<br />

ZVEZE<br />

NOETOVA<br />

BARKA<br />

SPOROČILO<br />

JAVNOSTI<br />

PEDENJ<br />

PEVEC<br />

GJURIN<br />

AM. BIOLOG<br />

(PHILIP)<br />

NOBELOVEC<br />

DANSKI<br />

RAZISKOVAL.<br />

(VITUS)<br />

JAN URBAS<br />

NEKDANJA<br />

TEKAČICA<br />

PERC<br />

PEVKA<br />

RUPEL<br />

MNOŽIČNA<br />

IZSELITEV,<br />

ODHOD<br />

PREBIVALCEV<br />

KITAJSKA<br />

UTEŽNA<br />

MERA<br />

Rešitev uganke sudoku<br />

iz 73. številke je:<br />

HITRO DELUJE IN POMIRI. V uredništvo je prispelo 222<br />

pravilnih rešitev. Izžrebanke nagradne igre so: Maja Hana<br />

Baznik iz Novega mesta, Nadja Sever iz Ljubljane in Milana<br />

Logar z Jesenic. Nagrajenke bodo prejele praktične nagrade<br />

podjetja Dr. Gorkič, d. o. o., iz Logatca. Čestitamo!<br />

Geslo križanke pošljite na dopisnici ali po elektronski pošti do<br />

26. avgusta na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30,<br />

1000 Ljubljana ali na elektronski naslov:<br />

urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si. Žrebanje nagrad bo 28. avgusta v<br />

prostorih podjetja Entrapharm. Trije nagrajenci bodo prejeli po<br />

eno od najbolj vročih knjig s knjižnih polic knjigarne Felix, in sicer<br />

uspešnice Čudovita polomija, Živa polomija in Srečno naključje.

NAŠA LEKARNA junij/julij/avgust 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 113<br />

Naša<br />

<strong>lekarna</strong><br />

svetuje<br />

Svoji koži privoščite <strong>za</strong>ščito in naravno porjavelost<br />

UV-žarki pripomorejo k porjavelosti kože, vendar so zelo<br />

škodljivi, saj lahko povzročijo eriteme, opekline, izpuščaje,<br />

prezgodnje staranje kože in spremembe v delovanju imunskega<br />

sistema. Zato je zelo pomembno, da kožo pred izpostavljanjem<br />

soncu ustrezno pripravimo in <strong>za</strong>ščitimo. Pomagamo<br />

si lahko s Helioderm ® kapsulami, ki vsebujejo betakaroten,<br />

likopen, baker, koencim Q10 ter izvlečke aloe vere in korenčka.<br />

Edinstvene sestavine bodo vaš organizem obvarovale pred<br />

prostimi radikali ter hkrati vplivale na hiter in stalen nastanek<br />

melanina, kar <strong>za</strong>gotavlja hitro porjavelost. Z uživanjem kapsul<br />

je priporočljivo pričeti vsaj 2–3 tedne pred izpostavljanjem<br />

soncu. Če želite videz <strong>za</strong>gorele polti ohraniti tudi po končanem<br />

obdobju sončenja, je jemanje kapsul priporočljivo tudi<br />

med sončenjem.<br />

Izdelek iz linije Aloe vera ESI ® SOLAR je na voljo izključno v<br />

<strong>lekarna</strong>h in specializiranih trgovinah.<br />

Več informacij na www.sanofarm.si.<br />

Jamieson Resveratrol ekstrakt rdečega vina iz Provanse<br />

Ekstrakt standardiziranega izvlečka oligostilbenes<br />

transresveratrola in nih virov in je farmacevtsko preizkušen<br />

Jamieson Resveratrol je izdelan iz narav-<br />

e-viniferina, pridobljenega iz vinske trte <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev popolne moči ter je absolutno<br />

klinično čist. Priporočeni dnevni<br />

iz regije Languedoc v Franciji. Resveratrol<br />

<strong>za</strong>vira procese staranja ter ima vnos ekstrakta <strong>za</strong>gotavlja enako mero<br />

antioksidantne in protivnetne lastnosti <strong>zdrav</strong>stvenih koristi kot približno šest ko<strong>za</strong>rcev<br />

rdečega vina – seveda brez kalorij<br />

<strong>za</strong> podporo <strong>zdrav</strong>ja srca in ožilja, ki so<br />

potrjene v številnih študijah. Preprečuje in alkohola.<br />

oksidacijo holesterola, proces, ki je pove<strong>za</strong>n<br />

z razvojem arterioskleroze. Več na www.jamieson.si.<br />

Ob nakupu enega izdelka Kilo OFF<br />

vam drugega podarimo.<br />

Akcija velja do razprodaje <strong>za</strong>log.<br />

Dnevno-nočna<br />

formula z 24 urnim<br />

delovanjem. Z<br />

rastlinskimi izvlečki.<br />

Prehransko dopolnilo na<br />

bazi aktivnih rastlinskih<br />

izvlečkov, ki pozitivno<br />

delujejo na oblikovanje<br />

telesa. Vsebuje kompleks<br />

vitaminov B, C, E.<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah!<br />

tel: 01 544 38 33 info@bitax.si www.bitax.si

114 NAŠA LEKARNA<br />

Naša<br />

<strong>lekarna</strong><br />

svetuje<br />

Kdo je pa tebe tako izklesal?<br />

Izklesano telo z naslovnic? Le kdo si ga ne želi?! Odslej svojega lahko oblikujete<br />

tudi vi! Predstavljamo vam novega osebnega trenerja, ki ne <strong>za</strong>hteva veliko vašega<br />

dragocenega časa. Skupaj z uravnoteženim življenjskim <strong>slog</strong>om bo poskrbel, da<br />

boste v poletje skočili samo<strong>za</strong>vestni. Izberite edinstveno kombinacijo jagod acai in<br />

zelenega čaja, združenih v izdelku Acai z zelenim čajem iz Medexa. Formula, ki pomaga<br />

pri uravnavanju telesne teže in pospešuje metabolizem maščob. Tako dobra,<br />

da vam bo izklesano telo <strong>za</strong>vidala vsa okolica.<br />

www.medex.si<br />

Diafragma in gel CAYA<br />

Nova oblika nehormonske pregradne<br />

kontracepcije je ergonomsko oblikovana<br />

diafragma CAYA iz silikona.<br />

Primerna je <strong>za</strong> ženske, ki si želijo<br />

naravne in varne kontracepcijske<br />

<strong>za</strong>ščite brez hormonov. Umerjanje pri<br />

ginekologu ni potrebno, ker je enotne<br />

velikosti. Vstavljanje je enostavno,<br />

podobno vstavljanju tampona. Vstavi<br />

se jo lahko že dve uri pred spolnim odnosom,<br />

partnerja pa je med spolnim<br />

odnosom ne čutita.<br />

Diafragma CAYA se uporablja vedno<br />

skupaj s kontracepcijskim gelom<br />

CAYA. Zaradi vsebnosti mlečne kisline<br />

v gelu CAYA se kislost nožnice zniža in<br />

tako onesposobi delovanje semenčic.<br />

Gel CAYA vsebuje tudi viskozno celulozo,<br />

ki prepreči gibanje semenčic. Gel Caya<br />

je primeren <strong>za</strong> dolgotrajno uporabo.<br />

Diafragma in gel CAYA sta na voljo v<br />

<strong>lekarna</strong>h brez recepta.<br />

www.CAYA.si<br />

Premagajte celulit in učvrstite telo z močjo narave<br />

Za nego obra<strong>za</strong> običajno kupujemo kakovostne izdelke, pri negi<br />

telesa pa skušamo prihraniti, <strong>za</strong>to izbiramo manj kakovostne in<br />

cenejše negovalne izdelke ali pa nego celo prezremo. A površina<br />

kože telesa predstavlja celo do 2,5 kvadratnega metra. Zato moramo<br />

svojemu telesu privoščiti naravno in kakovostno nego. Izjemno<br />

pomembno je, da so izdelki <strong>za</strong> oblikovanje telesa, kot so kreme in<br />

serumi proti celulitu, čim bolj naravni, saj je potem njihova razgradnja<br />

v telesu hitrejša in bolj <strong>zdrav</strong>a <strong>za</strong> celotni organizem.<br />

Priporočamo NUXE BODY strokovnjake <strong>za</strong> oblikovanje telesa: olje<br />

in serum <strong>za</strong> oblikovanje telesa ter intenzivno učvrstilno kremo <strong>za</strong><br />

telo. Vsebujejo koktejl sestavin iz osrčja rastlin, ki se zjutraj in<br />

zvečer borijo proti maščobnemu celulitu ter učvrstijo in nahranijo<br />

kožo.

Trpite <strong>za</strong> pogostimi okužbami sečil in mehurja?<br />

Jemljete antibiotike, vendar se okužbe znova pojavljajo?<br />

Vsako leto na milijone ljudi - večinoma ženske - trpijo <strong>za</strong><br />

okužbami sečil. 90% teh okužb povzročajo bakterije E-coli.<br />

JAMIESON ima rešitev!<br />

Kapsule BRUSNICA+D-Mano<strong>za</strong><br />

Dvojni učinek <strong>za</strong> preprečevanje<br />

ponavljajočih okužb sečil!<br />

Edinstvena kombinacija na slovenskem tržišču<br />

D-manoze in Brusnice Cran-Max deluje kot<br />

magnet v urinarnem traktu in nase veže bakterije<br />

E.coli ter tako preprečuje, da bi se te namnožile<br />

v mehurju. Bakterija E.coli se v mehurju veže na<br />

molekule D-manoze in se nato izloči z urinom.<br />

Cran-Max Brusnica je pridobljena na domačem<br />

vrtu podjetja JAMIESON iz Kanade brez kakršnih<br />

koli umetnih gnojil, na ekološko prijazen način.<br />

D-Mano<strong>za</strong> je sladkor, ki se nahaja v brusnicah, če<br />

so te pridobljene na ekološki način. Takšna 100%<br />

naravna D-Mano<strong>za</strong> ima potrjeno močnejši učinek.<br />

POZOR! D-mano<strong>za</strong> je lahko tudi sintetična- ta je<br />

narejena na bazi kemičnih substanc in reagira le na<br />

manjše število sevov E.coli bakterije.<br />

Izdelek priporočamo tudi vsem tistim, ki imate<br />

težave z mehurjem po spolnem odnosu, s t.i.<br />

vnetjem medenih tednov. Ena kapsula uro prej in<br />

ena kapsula takoj po odnosu vam lahko pomaga<br />

preprečiti infekcijo urinarnega traktu in s tem<br />

simptome vnetega mehurja.<br />

Zaradi naravnega pridobivanja Cran-Max <br />

Brusnice in D-Manoze ima izdelek tudi zelo močno<br />

anti-oksidativno moč in krepi splošno odpornost<br />

organizma.<br />

Uživajte na <strong>za</strong>služenem dopustu s pomočjo izdelkov JAMIESON<br />

Pakiranje v kapsulah ohranja svežino izdelka in <strong>za</strong>dostuje <strong>za</strong> do dva meseca uživanja. Izdelek jemljite<br />

neprekinjeno najmanj 4 tedne <strong>za</strong> maksimalni učinek (1-2 kapsuli na dan).<br />

Na voljo samo v <strong>lekarna</strong>h in na www.jamieson.si

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!