Naravoslovje 6 - Praktik

Barbara MiheliË 

PriroËnik za uËitelje 

Danica Mati Djuraki 

Gregor Torkar 

NARAVOSLOVJE 6 

Marta Klanjπek Gunde 

6. razred devetletke 

Riko Jerman

Barbara MiheliË, 

Danica Mati Djuraki, 

Gregor Torkar, 

Marta Klanjπek Gunde, 

Riko Jerman 

Naravoslovje 6 


Recenzenti: dr. Jasna ©trus, dr. Jelka Strgar, mag. Iztok Devetak, dr. Gorazd PlaninπiË 

Konzulent: dr. France ©uπterπiË 

Letna priprava: Danica Pintar 

Ilustratorka: Jelka Godec Schmidt 

Fotografije: Gregor Torkar, Tomaæ MiheliË 

Fotografiji na naslovnici: FOTOSPRING 

Oblikovanje notranjih strani: Petra Korenjak 

Oblikovanje naslovne strani: Æare Kerin, Beti Jazbec 

Lektorica: Katja Paladin 

Vse knjige zaloæbe Rokus in dodatna gradiva 

dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com. 

© Zaloæba Rokus, d. o. o. Vse pravice pridræane 

Brez pisnega dovoljenja zaloænika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba 

avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski 

obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena o avtorskih in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice. 

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 

371.3:50(035) 

Zaloæba Rokus, d.o.o. 

Stegne 9b 

1000 Ljubljana 

Telefon: (01) 513 46 00 

Telefaks: (01) 513 46 99 

E- poπta: rokus@rokus.com 

www.rokus.com 

NARAVOSLOVJE 6 : 6. razred devetletke. PriroËnik za uËitelje / 

Barbara MiheliË ... [et al.] ; [ilustratorka Jelka Godec Schmidt ; 

fotografije Gregor Torkar]. - Ljubljana : Rokus, 2005 

ISBN 961-209-482-9 

1. MiheliË, Barbara, 1973- 

220955136

Kazalo 

UVOD 4 

Seznam vseh pripomoËkov za izvedbo 

poskusov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 

Predlog letne tematske priprave . . . . 18 

NARAVA IN »LOVEK 33 

Narava in Ëlovek . . . . . . . . . . . . . . . . 34 

NA VRTU 36 

Raziskujemo æivljenje na vrtu . . . . . . 37 

Od kamnine do prsti . . . . . . . . . . . . . 46 

POLJE IN NJIVA 53 

Rastline na polju . . . . . . . . . . . . . . . . 54 

Æivali na polju . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 

Pridelovanje poljπËin . . . . . . . . . . . . . 61 

Zvok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 

TRAVI©»A 65 

Kaj je traviπËe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 

Negojena traviπËa . . . . . . . . . . . . . . . 68 

Gojena traviπËa . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 

Rastline traviπË . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 

Æivali traviπË . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 

Zakaj gojimo traviπËa. . . . . . . . . . . . . 75 

Sobivanje na traviπËih . . . . . . . . . . . . 77 

Æiva bitja se sporazumevamo . . . . . . 78 

Svetloba in telesa . . . . . . . . . . . . . . . 81 

Kakπne barve je svetloba . . . . . . . . . . 87 

S Ëim lahko spremeniπ barvo 

predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 

Svetloba lahko povzroËi spremembe102 

SADOVNJAK 106 

RazliËni sadovnjaki. . . . . . . . . . . . . . 107 

Sadje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 

NeloËljivo povezani . . . . . . . . . . . . . 113 

Senoæetni sadovnjaki izginjajo . . . . 117 

VINOGRAD 118 

O vinski trti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 

Æiva bitja v vinogradu . . . . . . . . . . . 121 

Vinogradniπtvo in vinarstvo. . . . . . . 123 

ÆIVE MEJE IN PARKI 125 

Æiva meja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 

Æiva meja je veË kot le meja . . . . . . 132 

ElektriËni tok . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 

Parki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 

RASTLINJAK 141 

Kaj je rastlinjak . . . . . . . . . . . . . . . . 142 

Tokovi in energija . . . . . . . . . . . . . . 143 

Vrste sobnih rastlin . . . . . . . . . . . . . 148 

Skrb za sobne rastline . . . . . . . . . . . 149 

KAJ VEM O RASTLINAH 150 

Kaj vem o rastlinah . . . . . . . . . . . . . 151 

Pogoji za rast rastlin . . . . . . . . . . . . 152 

Iz semena zraste mlada rastlina . . . 153 

Kaj vem o koreninah . . . . . . . . . . . . 156 

Kaj vem o steblu . . . . . . . . . . . . . . . 160 

Kaj vem o listih . . . . . . . . . . . . . . . . 163 

Kaj vem o cvetovih in razmnoæevanju 

rastlin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 

Kaj vem o plodovih . . . . . . . . . . . . . 169

UVOD 

ZAHTEVE U»NEGA NA»RTA IN NA©A REALIZACIJA 

Naravoslovje in tehnika v 4. in 5. razredu temelji na izkustvenem doæivljanju narave. Na teh osnovah 

lahko pri naravoslovju v 6. in 7. razredu gradimo znanje za boljπe razumevanje narave in æivljenja 

v njej ter za zavestno varovanje okolja. 

Naravoslovje 6 obravnava okolja, ki jih je Ëlovek preoblikoval v vrtove, polja, travnike, sadovnjake, 

vinograde, parke in rastlinjake. UËni naËrt obsega tudi obravnavanje nekaterih snovi, svetlobo, barve 

ter tokove in energijo. Da bi uËinkovito in smiselno povezali bioloπke, kemijske in fizikalne vsebine, 

smo oblikovali enoten koncept, katerega rdeËa nit so antropogena okolja. Vanje smo smiselno vtkali 

kemijske in fizikalne vsebine. V poseben snopiË Kaj vem o rastlinah smo zdruæili vse podrobnosti o 

zgradbi in æivljenju rastlin, ki jih zahteva uËni naËrt in jih uËenec spozna v razliËnih antropogenih 

okoljih. SnopiË je samostojno vezan, kar uporabniku omogoËa, da ga po lastni presoji obravnava 

kadarkoli v πolskem letu, v celoti ali po delih. 

V skladu z uËnim naËrtom se bioloπke vsebine delijo na obvezne in neobvezne. Obvezno je obravnavanje 

vrta, njive in polja ter travnika. Vse kemijske (æiva in neæiva narava, snovi) in fizikalne vsebine 

(svetloba, barve, tokovi in energija) so obvezne. Med drugimi uËnimi temami (sadovnjak, vinograd, 

æive meje in parki, rastlinjak) uËitelj izbere dve glede na okolje, v katerem æivijo uËenci. Teme, 

ki so v snopiËu Kaj vem o rastlinah, vsebujejo temeljne uËne cilje in zahtevajo obvezno obravnavo. 

Pri realizaciji zahtev uËnega naËrta smo se dræali naslednjih konceptov: 

• od eksperimenta k spoznanju; 

• od posebnega k sploπnemu; 

• tematike so med seboj soodvisne in smiselno prepletene, kolikor je mogoËe; 

• uËbenik in delovni zvezek sta namenjena uËencu; 

• uËbenik in delovni zvezek sta medsebojno povezana v enoto; 

• navajanje na samostojno delo in delo v skupinah. 

Uvodna motivacija omogoËi Ëustveno bliæino in spodbuja radovednost. Veliko πtevilo fotografij in 

ilustracij omogoËa veËjo predstavljivost, motiviranost in popolnejπo informacijo. Poskusi in dejavnosti 

otroka aktivno vkljuËijo v spoznavni proces. Podrobna navodila zanje so v delovnem zvezku. Po 

konËanem poskusu uËenec primerja svoje ugotovitve z besedilom v uËbeniku, jih dopolni ali popravi. 

ZakljuËki posameznega poglavja so predstavljeni v rubriki Zdaj vem. Besedilo vkljuËuje vse v poglavju 

osvojene in v uËnem naËrtu predvidene pojme. Morebitne neznane besede so pojasnjene v slovarËku 

pojmov. Vsako poglavje vsebuje tudi zanimivosti. To so zanimivi podatki o obravnavani temi ter 

najnovejπa spoznanja o njej. Rubrika Za zelo radovedne je nadgradnja uËne snovi v smislu individualizacije, 

problemskih vpraπanj in manjπih raziskovalnih nalog. V delovnem zvezku so tudi naloge za 

ponavljanje. 

4

NADGRAJEVANJE IN DOPOLNJEVANJE TEMATIKE PO 

VERTIKALI 

Teme naravoslovja (in tehnike) se po vertikali smiselno nadgrajujejo. Povezovanje in nadgradnjo, kot 

ju razumemo soavtorji uËbeniπkega kompleta, prikazujejo spodnje preglednice. V njih je prikazano, 

od kod posamezna tema prihaja in kam vodi. 

RazvrπËanje æivih bitij 

4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 

Po zunanjih znakih 

Glede na prilagoditve 

Voda — kopno Antropogena okolja Naravni ekosistemi 

Narava se spreminja 


Æivljenjski cikli 

Prehranjevalne verige in spleti 

Voda — kopno Antropogena okolja Naravni ekosistemi 

Delovanje Ëloveπkega 

Procesi v æivalih in rastlinah 

telesa Voda — kopno Antropogena okolja Naravni ekosistemi 

Snovi 


RazvrπËanje snovi glede na njihove lastnosti 

Agregatna stanja 

Naravne in pridobljene snovi 

snovi 

Snovi v naravi 

Voda, zrak, prst Kamnine, minerali, Elementi, spojine, 

prst, naravna barvila kemijske reakcije 

Obdelovanje snovi — — — 

Transport 


Premikanje æivih bitij Gonila — — 

in predmetov 

Pretakanje tekoËin Kaj poganja tekoËine Tokovi in energija Zvok, svetloba, 

valovanje 

5

Astronomija, meteorologija, optika 


Gibanje Zemlje Vpliv Sonca na vreme Barve Geometrijska optika 

Dan, mrak, noË 

Svetloba in senca 

Delo s podatki 


RazvrπËanje po 

RazvrπËanje in grafiËni prikaz podatkov, branje zapisov 

lastnostih (zunanjih 

znakih) 

StopniπËa, klanci 

Histogrami, kolaËniki 

6

SEZNAM pripomoËkov 

»e ni oznaËeno drugaËe, velja navedeno πtevilo pripomoËkov za eno skupino uËencev, ki izvaja 

dejavnost. 

7

8 

NARAVA IN »LOVEK 

PREDMET ©TEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJE 

NA VRTU 


rokavice Pripravi kompostnik 

lopatka ali odsluæena ælica Pripravi kompostnik 

poveËevalno steklo ali lupa Pripravi kompostnik 

pinceta ali pletilka za brskanje po kompostu Pripravi kompostnik 

kadiËka Najboljπa je lahka, plastiËna kadiËka. Pripravi kompostnik 

vreËa ali πkatla za raziskovanje kamnin s tipanjem Kamnine 

kamni razliËnih trdot kreda, mavec, kos rdeËe opeke, jajËna lupina ... Kamnine 

æebelj, bakrena ploπËica za razvrπËanje kamnov po trdoti Kamnine 

zaπËitna oËala, kladivo za razbijanje kamnov Kamnine 

lupa Kamnine 

mavec, pesek, mivka, kosi jajËne V posodici od margarine zmeπamo sestavine za umetno Kamnine 

lupine, iglice, πkoljke kamnino. 

razredËena klorovodikova kislina, za dokazovanje karbonatov Kamnine 

kapalka, posodica 

apno, cement, pesek, voda za pripravo malte Kamnine 

zidak, posodica od margarine za pripravo malte Kamnine 

odsluæena ælica za pripravo malte Kamnine

9 

POLJE IN NJIVA 


bel list papirja 1 Na listu stremo sonËniËno seme in opazujemo olje. Industrijske in krmne rastline 

rokavice iz higienskih razlogov Gnojenje 

ælica za meπanje zmesi gnojila v vodi Gnojenje 

konzerva ali odsluæena posoda 1 Gnojenje 

(lahko tudi Ëaπa) 

gorilnik 1 Gnojenje 

lakmusov papir 1 Dokazujemo prisotnost duπika v gnojilih. Gnojenje 

gnojilo veË razliËnih gnojil Gnojenje 

voda Dolijemo gnojilu v posodi/konzervi. Gnojenje 

dolga vrvica Zvok 

daljπa lesena palica Zvok 

ura, ki tiktaka Zvok 

daljπa debelejπa cev Zvok 

kraguljËek ali manjπi zvonËek Zvok 

tri barvne oznake Zvok 

TRAVI©»A 


travniπke rastline: πop trave, 

Trave nadaljujejo rast listov tudi po koπnji. Trpotec in regrat tvorita rozeto, Vpliv koπnje, nal. 6 

trpotec, regrat, plazeËa detelja, 

petoprstnik, travniπka ivanjπËica 

plazeËa detelja in petoprstnik pa imata polegla stebla. Tako se veËina listov 

izogne rezilu. Striæenje najbolj prizadene travniπko ivanjπËico.

10 


korito za gojenje balkonskih 

rastlin, napolnjeno z vrtno 

zemljo, πkarje, ravnilo 

za posaditev travniπkih rastlin, striæenje listov ter 

merjenje dolæine listov po striæenju 

Vpliv koπnje, nal. 6 

korenina regrata, korenina slaka, 

rezilo, 6 lonËkov, napolnjenih z 

vrtno zemljo 

po ena rastlina Z vajo uËenci spoznajo nespolni naËin razmnoæevanja. 

Vpliv koπnje, nal. 6 

na uËenca 

rastline z jeziËastimi in cevastimi 

cvetovi: travniπka ivanjπËica, 

regrat, cikorija, navadni glavinec, 

mehki osat, lupa 

UËenci razstavijo socvetja na posamezne cvetove. 

Rastline traviπË, nal. 3 

sveæe mleko (po molæi), 

skodelica za kisanje 

Zakaj gojimo traviπËa. nal. 2 

pripomoËki za kisanje mleka v 

razliËnih pogojih: sveæe 

namolzeno mleko (1,5 l), navadni 

jogurt, 4 skodelice, grelnik, 

hladilnik 

Zakaj gojimo traviπËa. nal. 4 

potrebπËine za pripravo curka 

svetlobe: svetilo, zaslonka, 

zaslon (poljubna izbira) 

po 1 

Vsaka skupina (vsak uËenec) si izbere svoj naËin priprave Svetloba in telesa 

svetlobnega curka. 

baterijska svetilka z moËno 1 

svetlobo 

Svetloba in telesa 

Kakπne barve je svetloba 

Ërn karton velikosti pribl. 

16 x 10 cm 

πkarje 

ogledalo 

1 

1 

1 

za pripravo zaslonke na reæo 

ravno ogledalo 




Svetloba lahko povzroËi spremembe 


Kakπne barve je svetloba

11 


aluminijasta folija 

alufolija za gospodinjstvo 


lepilni trak 



pisarniπki papir formata A4 2 + 2 lista 


S Ëim lahko spremeniπ barvo predmetov 


svinËnik 

1 


bel, Ërn in siv papir formata A5 po 1 

Najbolje je, Ëe ni sijajen. 


grafoskop 

po 1 

razliËni materiali, ki svetlobo 1 

prepuπËajo ali pa ne 

npr. karton, pisarniπki papir, aluminijasta folija, brezbarvna polivinilna 

vreËka, kozarec iz gladkega stekla, razliËno goste tkanine … 




voda, cev s prikljuËkom na 1 

za pripravo mavrice na prostem 


primerno dolgo cev 

optiËna prizma 

2 


karton velikosti A4 


bela stena ali bela tabla 


kadiËka z vodo 


CD-ploπËa (zgoπËenka) 


Ërn papir ali karton 

2 x formata A5 


milnica 

barvni krog v mavriËnih barvah 

rdeËe-zeleno-moder barvni krog 

1 

1 

1 

priloga delovnega zvezka 

priloga delovnega zvezka 




Kakπne barve je svetloba

12 


multipraktik 

1 


barvni televizor 

1 


lupa 

obarvane kovinske folije v 

razliËnih barvah 

po 1 v vsaki barvi 

(A5-format) 

1 


vsaj dve barvi 


prozorna folija razliËnih barv 


(enobarvni celofan) 

pribl. 1 dl 

prozorna kadiËka 

najbolje steklena 


homogenizirano mleko 

nekaj enako velikih kosov 


Ëisto belo platno (bombaæno) 

1 par 


gumijaste rokavice 

1 


lonec 


voda 


razliËne kadiËke za barvanje 


noæ 

1 


deska za rezanje 


pripomoËki za ribanje in stiskanje 


zelenjave in sadja 

1 

πtedilnik oz. kuhalnik 


cedilo 


zelenjava ali sadje za pripravo 

ekstraktov naravnih barvil 

1 

npr. rdeËa pesa, borovnice, robidnice, maline, jagode, 

bezeg, zelene lupine orehov, πpinaËa, lupinice rdeËe 

Ëebule, bezgovo lubje … 


raztopina rastlinskih barvil 


filtrirni papir 

S Ëim lahko spremeniπ barvo predmetov

13 


Ërna πkatlica od fotografskega 

filma 


lepilo za lepljenje papirja, najbolje tako, ki je obstojno na soncu 


SADOVNJAK 


jabolka, hruπke, slive vsaj po 3 UËenci osvojijo pojem sorta. RazliËni sadovnjaki, nal. 3 

razliËnih sort 

cvetovi sadnega drevja Spoznajo cvet roænic. RazliËni sadovnjaki, nal. 5 

razliËnih vrst 

jabolka (1 kg), sokovnik, RazliËni sadovnjaki, nal. 7 

strgalnik, posoda, termometer 

mikroskop, objektno, Spoznajo mikroorganizme v sadnem moπtu. RazliËni sadovnjaki, nal. 7 

pokrovno stekelce, kapalka 

erlenmajerica RazliËni sadovnjaki, nal. 3 

VINOGRAD 


velik papir za izdelavo plakata Vinogradniπtvo in vinarstvo

14 

ÆIVE MEJE IN PARKI 


lonËnica oslez, prst (enaka Æive meje; Æiva meja je veË kot le 

koliËina kot v lonËku lonËnice) meja, nal. 2 

suπilnik za lase S suπilnikom skuπamo razpihati prst v obeh primerih. Æive meje; Æiva meja je veË kot le 

meja, nal. 2 

kanglica za zalivanje, voda S curkom vode æelimo pokazati na erozijo. Æive meje; Æiva meja je veË kot le 

meja, nal. 2 

4 baterije za 1,5 V ElektriËni tok 

2 m tanjπe izolirane bakrene æice ElektriËni tok 

manjπi koπËek smirkovega papirja ElektriËni tok 

magnetna ploπËica ElektriËni tok 

2 veËji varnostni zaponki ElektriËni tok 

æarnica za æepno svetilko ElektriËni tok 

dve æici ElektriËni tok 

Ëim veË razliËnih baterij, lahko ElektriËni tok 

tudi izrabljenih 

koritce ElektriËni tok 

dve prikljuËni æici ElektriËni tok 

æarnica v grlu ElektriËni tok 

termometer, higrometer, beleæka za demonstracijo pomena zelenja v parku Parki, nal. 1

15 

RASTLINJAK 


termometer 1 za merjenje temperature v rastlinjaku Kaj je rastlinjak 

araπid Tokovi in energija 

kocka sladkorja Tokovi in energija 

dolge væigalice Tokovi in energija 

prazna konzerva Tokovi in energija 

kovinski pokrovËek navojne steklenice Tokovi in energija 

sponka za papir Tokovi in energija 

epruveta Tokovi in energija 

kleπËe Tokovi in energija 

πËipalka za epruveto Tokovi in energija 

termometer Tokovi in energija 

veËja in manjπa plastiËna posodica Tokovi in energija 

sol Tokovi in energija 

æebelj Tokovi in energija

16 

PREDMET 

dve pesti pπeniËnih zrn, 8 jogurtovih 

lonËkov, vrtna zemlja, pesek, glina, 

voda 

razliËna semena (grah, fiæol, buËa, 

trava, koruza, sonËnica, leËa, pπenica 

ali jeËmen), vrtna zemlja, plastiËni 

lonËki ali kozarËki, 2 podstavka za 

balkonske rastline, voda 

2 steklena kozarca za vlaganje s 

pokrovoma, 2 pivnika, po eno seme 

koruze in fiæola, lahko tudi drugih 

eno- in dvokaliËnic 

raztopina jodovice, suho in 

prepolovljeno seme fiæola in koruze, 

nekaj dni staro kaleËe seme fiæola in 

koruze 

razliËne vrtnine, pleveli, druge rastline 

kaleËa semena razliËnih eno- in 

dvokaliËnic, ukoreninjene rastline 

fiæola in pπenice, lupa 

dva steklena kozarca, 2 dl vode, 2 dl 

olja, 2 ukoreninjeni rastlini 

KAJ VEM O RASTLINAH 

©TEVILO OPIS, OPOMBE 

za ugotavljanje pogojev, potrebnih za rast rastlin 

Na podlagi razliËnih semen spoznajo, kako se v zgradbi razlikujejo 

eno- in dvokaliËnice. Spoznajo tudi pestrost oblik rastlinskih 

organov. 

Spoznajo, kako se v zgradbi semena razlikujejo eno- in dvokaliËnice. 

za dokazovanje πkroba v semenih ter ugotavljanje hranilnih tkiv 

Pri razliËnih rastlinah je zgradba rastlinskih organov razliËna, 

nekateri so preobraæeni. UËenci bodo imeli teæave pri 

prepoznavanju preobraæenih organov — kateri del rastline ustreza 

doloËenemu organu. 

opazovanje znaËilnosti koreninskega sistema eno- in dvokaliËnic, 

spoznavanje vlog korenin 

spoznavanje vlog korenin 

POGLAVJE 

Pogoji za rast rastlin, nal. 1 

Pogoji za rast rastlin, nal. 2 

Iz semena zraste mlada 

rastlina, nal. 1 





Korenine, nal. 1, 2 

Korenine, nal. 2

17 

PREDMET 

vejica vodenke, kozarec, Ërnilo, 

steklena ali prozorna gumijasta cevka, 

kalica koruze, rezilo 

2 lonËka, vrtna zemlja, nekaj semen 

fiæola 

stebla razliËnih rastlin 

gomolj krompirja, jodovica, kapalka 

listi razliËnih rastlin 

mazav vazelin, 2 polivinilni vreËki, 2 

elastiki, oslez ali druga rastlina 

z gladkimi listi 

razliËni cvetovi (zreli cvetovi leske, 

vrbe in cvetovi regrata, detelje ter 

ivanjπËice, cvet jablane, amarilisa, lilije, 

cvet trav, pπenice in fiæola) 

cvet travniπke kadulje, svinËnik 

mehek ËopiË, epruveta, cvetni prah 

razliËnih rastlin (æuæko- in vetrocvetk), 

mikroskop (s pribliæno stokratno 

poveËavo), objektno in pokrovno 

stekelce, kapalka z vodo 

kozarec za vlaganje, voda, stranski 

poganjek pelargonije, brπljanke, lahko 

tudi druge rastline (tradeskancije, 

oleandra …) 

razliËni plodovi 

©TEVILO OPIS, OPOMBE 

spoznavanje vlog stebla 

spoznavanje smeri rasti stebla 

spoznavanje raznolikosti stebel, preobraæenih stebel 

spoznavanje vlog stebla 

spoznavanje zgradbe lista ter raznolikosti 

spoznavanje vlog listov 

spoznavanje zgradbe cvetov, raznolikosti v opraπevanju, razlik med 

cvetovi eno- in dvokaliËnic 

spoznavanje zanimivosti opraπevanja s pomoËjo æuæelk 

opazovanje razlik v pelodu æuæko- in vetrocvetk 

opazovanje ukoreninjanja stebelnega potaknjenca 

opazovanje zgradbe ter vlog plodov 

POGLAVJE 

Steblo, nal. 5 

Steblo, nal. 6 

Preobraæena stebla, nal. 1 

Preobraæena stebla, nal. 3 

List, nal. 1 

List, nal. 2 

Cvet, nal. 2 

nal. 3 

nal. 4 

Nespolno razmnoæevanje 

rastlin, nal. 2 

Plod

LETNA priprava 

Tu je upoπtevana kombinacija z izbirnim poglavjem Æive meje in parki. Druge kombinacije lahko 

najdete na spletni strani www.praktik.org 

18

19 

URE 

1. 

VSEBINE 

Æiva in neæiva narava 

NASLOV IN STRAN V 

U»BENIKU 

NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI 

DELOVNEM ZVEZKU 

OBLIKE IN 

METODE DELA 

U»NA TEMA: ÆIVA IN NEÆIVA NARAVA 

Narava in Ëlovek 

str. 8 

Narava in Ëlovek 

str. 5 

• Ugotavljajo razmerja med Ëlovekom in naravo. 

• Znajo razlikovati med æivo in neæivo naravo. 

• Spoznajo soodvisnost æive in neæive narave. 

• Zvedo, katera okolja je preoblikoval Ëlovek s svojim 

delovanjem. 

frontalna 

individualna 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

MATERIAL

20 

URE VSEBINE NASLOV IN STRAN V 

U»BENIKU 

2. Vrt 

Na vrtu 

str. 11 

3. 

Raziskujemo æivljenje 

na vrtu 

str. 12 

4. 

Æivali na vrtu Æivali na vrtu 

str. 14 

5. Rastline na vrtu 

Rastline na vrtu 

str. 16 

6. Prehranjevalni 

spleti 

Prehranjevalni spleti 

na vrtu 

str. 19 



OPERATIVNI CILJI 

U»NA TEMA: VRT, SNOVI 

Na vrtu 

str. 9 

Raziskujemo æivljenje 

na vrtu 

str. 10 

Æivali na vrtu 

str. 10 

Rastline na vrtu 

str. 11 

Prehranjevalni spleti 

na vrtu 

str. 11 

• Spoznajo najpomembnejπe vrtnine in zaËimbnice 

ter njihovo uporabo. 

• Na posameznih primerih æivali spoznajo pomen in 

vlogo æivali. 

• Spoznajo pestro vrstno sestavo æivali na vrtu in v 

prsti. 

• Na primerih posameznih æivali spoznajo pomen in 

vlogo æivali. 

• Poimenujejo nekaj najpogostejπih grmovnic na 

vrtu. 

• Povezujejo æivali in rastline v prehranjevalni splet. 

• NauËijo se pripraviti kompostnik in spoznajo 

njegov pomen. 

• Spoznajo proces gnitja. 

• Spoznajo, da so voda, tla, zrak, toplota in svetloba 

sestavni deli neæive narave. 

• Znajo razlikovati med æivo in neæivo naravo 

(oz. æivimi bitji in predmeti). 

• Spoznajo rastline, æivali in Ëloveka kot predstavnike 

æive narave (t. i. æiva bitja). 

• Spoznajo vlogo mikroorganizmov v naravi. 

• Spoznajo pomen raznolikosti æive in neæive narave. 

• Vedo, da so za obstoj æivih bitij potrebne doloËene 

æivljenjske razmere. 

OBLIKE IN 

METODE 

DELA 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

MATERIAL 

rokavice, 

lopatka, 

poveËevalno 

steklo, 

pinceta ali 

pletilka, 

kadiËka 

vreËa ali πkatla, 

kamni razliËnih 

trdot, 

æebelj, bakrena 

ploπËica,

21 

7. 

8. 

9. 

10. 

11. 

12. 

13. 

14. 

15. 

16. 

17. 

18. 

Kompostiranje 

Kamnine 

Minerali 

Apnenec 

Papir 

Rezervna ura 

Pripravi kompostnik 

str. 20 

Æiva bitja in predmeti 

na vrtu 

str. 21 

Od kamnine do prsti 

str. 25 

Spoznajmo kamnine 

od blizu, str. 25 

RazvrπËanje kamnov 

po trdoti, str. 26 

Sestava kamnov 

str. 27 

RazvrπËanje kamnin 

po nastanku, str. 28 

Prst, str. 32 

Gradbeni materiali 

str. 34 

Pripravi kompostnik 

str. 12 

Æiva bitja in predmeti 

na vrtu 

str. 14 

Od kamnine do prsti 

str. 18 

Spoznajmo kamnine 

od blizu, str. 18 

RazvrπËanje kamnov 

po trdoti, str. 19 

Sestava kamnov 

str. 20 

RazvrπËanje kamnin 

po nastanku, str. 20 

Prst, str. 22 

Gradbeni materiali 

str. 24 


• Opredelijo snovi, iz katerih so predmeti. 

• Seznanijo se s kroæenjem snovi v naravi z opazovanjem 

dogajanja na vrtu. 

• Spoznajo osnove biovrtnarjenja. 

• Spoznajo kamnine po nastanku. 

• Spoznajo kriterije za razvrπËanje kamnin (glede na 

nastanek). 

• Seznanijo se s primeri kamnin v Sloveniji. 

• Razlikujejo med kamninami in minerali. 

• Razlikujejo minerale po trdoti. 

• Spoznajo uporabo apnenca v gradbeniπtvu. 

• Spoznajo poenostavljen postopek za izdelavo 

papirja. 

• Seznanijo se z uporabo sekundarnih surovin. 


• Razvrstijo snovi na tiste, ki jih najdemo v naravi, 

in tiste, ki jih izdelamo. 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

zaπËitna oËala, 

kladivo, lupa, 

mavec, pesek, 

mivka, 

kosi jajËne 

lupine, 

iglice, πkoljke, 

razredËena 

HCl, 

kapalka, 

posodica, 

apno, cement, 

pesek 

voda, 

zidak, 

posodica od 

margarine, 

odsluæena ælica

22 

URE VSEBINE 

19. 

Polje in njiva 

20. 

Rastline na njivi 

21. 

PoljπËine 

22. 

Æivali na polju 

23. 

Gnojila 

24. 

Intenzivno 

pridelovanje 

poljπËin 

25. 

Posledice 

intenzivnega 

poljedelstva 

26. 

ZvoËni tok 

Prenos energije 

in podatkov 

lahko poteka z 

zvokom 

NASLOV IN 

STRAN V 

U»BENIKU 


str. 35 

Rastline na polju 

str. 36 


str. 44 

Pridelovanje 

poljπËin 

str. 46 

Zvok 

str. 51 

NASLOV IN STRAN 

V DELOVNEM 

ZVEZKU 


U»NA TEMA: POLJE IN NJIVA 


str. 27 

Rastline na polju 

str. 28 


str. 34 

Pridelovanje 

poljπËin 

str. 36 

Zvok 

str. 39 

• Razlikujejo med njivo in poljem. 

• Spoznajo znaËilne predstavnike rastlin na njivi in polju. 

• Spoznajo, da je poljπËine vzgojil Ëlovek z umetnim izborom. 

• Spoznajo, da je polje stalno in zaËasno bivaliπËe nekaterih æivali. 

• Spoznavajo æivali na njivi in polju. 

• Znajo povezati ustrezne rastline in æivali v prehranjevalno verigo. 

• Razumejo pojem "πkodljivec" kot posledico Ëloveπke 

koristoljubnosti. 

• Spoznajo naËine zaπËite rastlin v monokulturnih nasadih 

spoudarkom na bioloπki zaπËiti. 

• Razumejo pomen kolobarjenja. 

• Seznanijo se z naravnimi in mineralnimi gnojili. 

• Ugotovijo prisotnost duπika v naravnih in umetnih gnojilih. 

• Znajo uporabljati navodila za uporabo zaπËitnih sredstev in gnojil. 

• Spoznajo, da se mnoga kemijska zaπËitna sredstva kopiËijo v æivih 

bitjih. 

• Spoznajo, da zvok potuje od zvoËila po snoveh. 

• Vedo, da se zvoËilo trese in povzroËi valovanje v okoliπkem zraku 

ali drugem sredstvu. 

• S poskusi ugotovijo, da se zvok lahko πiri po napetih vrvicah, po 

palicah in ceveh. 

• Spoznajo, da se zvok v zraku πiri v vseh smereh. 

• Spoznajo, da sliπimo zvok πibkeje, ko se oddaljimo od zvoËila. 

OBLIKE IN 

METODE DELA 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

MATERIAL 

bel list papirja, 

rokavice, 

ælica, 

konzerva, 

gorilnik, 

lakmusov papir, 

gnojilo, 

voda, 

dolga vrvica, 

daljπa lesena 

palica, 

ura, ki tiktaka, 

daljπa 

debelejπa cev, 

kraguljËek ali 

manjπi 

zvonËek, 

tri barvne 

oznake

23 


U»BENIKU 

27. Gojeni in negojeni 

travniki 

TraviπËa, str. 53 

Kaj je traviπËe, str. 54 

28. 

Negojena traviπËa 

str. 58 

29. 

Koπnja in paπa Gojena traviπËa 

str. 60 

30. Travniπke rastline 

31. 

Rastline traviπË 

str. 64 

32. 

33. 

Æivali na travniku 

Mleko 

Æivali traviπË 

str. 67 

Zakaj gojimo traviπËa 

str. 71 

34. 

35. Rezervna ura 

Sobivanje na traviπËih 

str. 74 



OPERATIVNI CILJI OBLIKE IN 

METODE DELA 

U»NA TEMA: TRAVNIK 

TraviπËa, str. 43 

Kaj je traviπËe 

str. 44 

Negojena traviπËa 

str. 46 

Gojena traviπËa 

str. 47 

• Seznanijo se z bistvenimi znaËilnostmi gojenih in 

negojenih travnikov. 

• PouËijo se o pomenu negojenih travnikov za 

preæivetje nekaterih redkih rastlinskih in æivalskih 

vrst. 

• Seznanijo se s pomenom in vplivi koπnje in paπe na 

izbor rastlinskih in æivalskih vrst. 

• Spoznajo najpogostejπe druæine travniπkih rastlin v 

svoji okolici in njihove predstavnike. 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

Rastline traviπË 

str. 51 

Æivali traviπË 

str. 56 

• Spoznajo znaËilne travniπke æivali. 

• Spoznajo glavne sestavine mleka in kisanje mleka. 

• Razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in 

mesojedih æivali. 

Zakaj gojimo traviπËa 

str. 57 

Sobivanje na traviπËih 

str. 60 

MATERIAL 

travniπke 

rastline, korito 

za gojenje 

balkonskih 

rastlin, 

napolnjeno z 

vrtno zemljo, 

πkarje, ravnilo, 

korenina 

regrata, 

korenina slaka, 

rezilo, 6 lonËkov, 

napolnjenih z 

vrtno zemljo, 

rastline z 

jeziËastimi in 

cevastimi 

cvetovi, 

sveæe mleko 

(po molæi), skodelica 

za kisanje, 

pipomoËki za 

kisanje mleka v 

razliËnih pogojih: 

sveæe namolzeno 

mleko (1,5 l), 

navadni jogurt, 

4 skodelice, grelnik, 

hladilnik

24 


U»BENIKU 

36. Svetloba 

Svetloba prenaπa 

podatke 

Æiva bitja se 

sporazumevamo 

str. 75 

37. 

38. 


str. 78 



Æiva bitja se 

sporazumevamo 

str. 62 


str. 64 


METODE DELA 

• Spoznajo, da spremenljiv svetlobni tok lahko 

prenaπa podatke. 

• Spoznajo, da je tak prenos podatkov zelo hiter. 

• Spoznajo, da ljudje in æivali uporabljajo zvok za 

izmenjavo podatkov, za medsebojno opozarjanje, 

obveπËanje in sporazumevanje. 

• Spoznajo, da spremenljiv elektriËni tok lahko 

prenaπa podatke. 

• Spoznajo, da je podatke, ki jih prenaπa svetloba, 

mogoËe tudi shranjevati (fotografija) in prelagati 

na druge prenaπalce, na primer na elektriko in 

valovanje (televizija, video). 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

• Spoznajo, da svetilo lahko oddaja svetlobo na vse 

strani. 

• V zatemnjenem prostoru znajo narediti curke 

svetlobe s svetilom in zaslonkami. 

• Spoznajo, da se pri odboju na hrapavi povrπini 

svetloba razprπi, na gladki pa se odbije le v eno 

smer. 

• Znajo z odbojem in absorpcijo pojasniti Ërne in 

bele povrπine, razliËno svetle sive povrπine. 

• Spoznajo, da prozorne snovi prepuπËajo svetlobne 

curke, prosojne pa jih razprπijo in razprπeno 

svetlobo prepuste ter delno odbijejo. 

MATERIAL 

potrebπËine za 

pripravo curka 

svetlobe: svetilo, 

zaslonka, zaslon 

(poljubna izbira), 

baterijska svetilka 

z moËno svetlobo, 

Ërn karton 

velikosti pribl. 

16 x 10 cm, 

πkarje, 

ogledalo, 

aluminijasta 

folija, 

lepilni trak, 

pisarniπki papir 

formata A4, 

svinËnik, 

bel, Ërn in siv 

papir formata 

A5, grafoskop

25 

URE VSEBINE NASLOV IN STRAN 

V U»BENIKU 

39. 

40. 

Bela svetloba je 

sestavljena iz 

svetlob 

mavriËnih barv 

Kakπne barve je 

svetloba, str. 84 

41. 

S Ëim lahko 

spremeniπ barvo 

predmetov 

str. 89 

42. 

43. 

Svetloba 

povzroËa 

snovne 

spremembe 

Svetloba lahko 

povzroËi 

spremembe 

str. 93 

Svetloba 

prenaπa 

energijo 

Tudi sonce je vir 

energije 


V DELOVNEM 

ZVEZKU 

Kakπne barve je 

svetloba, str. 72 

S Ëim lahko 

spremeniπ barvo 

predmetov 

str. 80 

Svetloba lahko 

povzroËi 

spremembe 

str. 86 


METODE DELA 

• Curek bele svetlobe znajo razkloniti v curke mavriËnih barv na 

prizmi iz vode ali na stekleni prizmi. 

• Znajo z odbojem in absorpcijo pojasniti obarvane povrπine. 

• Spoznajo, da razliËne snovi odbijajo in prepuπËajo svetlobo 

razliËnih barv. 

• Spoznajo, da je svet pisan, Ëe ga opazujemo v beli svetlobi. 

• Spoznajo, da vse te razlike doseæemo z meπanjem svetlob. 

• Spoznajo, da se barvne povrπine razlikujejo po barvnem tonu in 

svetlosti. 

• Spoznajo, da vse te razlike doseæemo z meπanjem barvil. 

• NauËijo se pripraviti izvleËke naravnih barvil iz rastlin in jih uporabiti 

za barvanje naravnih gradiv. 

• Spoznajo, da svetloba povzroËi segrevanje teles. 

• Spoznajo, da absorpcija svetlobe lahko povzroËa tudi spremembe 

stanja snovi (taljenje, izhlapevanje). 

• Spoznajo, da svetloba prenaπa energijo: greje, spreminja stanje in 

zgradbo snovi, poganja elektriËni tok. 

• Izvejo, da rastline potrebujejo svetlobo za izdelavo hrane. 

• Izvejo, da podobne snovne spremembe povzroËa svetloba tudi na 

oËesni mreænici, nevidna UV-svetloba pa na Ëloveπki koæ. 

• Izvejo, da svetloba razen zagorelosti povzroËa tudi druge koæne 

spremembe: vnetje, opekline in koænega raka. 

• NauËijo se zmernosti pri sonËenju in tega, kako varovati koæo. 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

MATERIAL 

voda, cev s 

prikljuËkom na 

primerno dolgo 

cev, optiËna prizma, 

karton 

velikosti A4, 

bela stena ali 

bela tabla, 

kadiËka z vodo, 

CD-ploπËa, Ërn 

papir ali karton, 

milnica, 

barvni krog v 

mavriËnih barvah, 

barvni krog 

v rdeËe-zelenomodrih 

barvah, 

multipraktik, 

barvni televizor, 

lupa, obarvane 

kovinske folije v 

razliËnih barvah, 

prozorna folija 

razliËnih barv 

(enobarvni celofan), 

prozorna 

kadiËka, homogenizirano 

mleko, 

belo platno, 

lonec, gumijaste 

rokavice, voda, 

kadiËke, noæ, 

deska za rezanje, 

πtedilnik ali 

kuhalnik, cedilo, 

zelenjava ali 

sadje, raztopina 

rastlinskih barvil, 

filtrirni papir, 

Ërna πkatlica od 

fotografskega 

filma, lepilo

26 

URE 

44. 

45. 

46. 

47. 

48. 

VSEBINE 


V U»BENIKU 

NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI 


OBLIKE IN MATERIAL 

METODE DELA 

U»NA TEMA: ÆIVE MEJE, ZELENICE IN PARKI (IZBIRNA UËNA TEMA) 

Æive meje in njihov 

pomen 

Rastline in æivali æivih 

mej 

Rezervna ura 

Æive meje in parki 

str. 121 

Æiva meja 

str. 122 

Æiva meja je veË kot 

le meja 

str. 128 

Æive meje in parki 

str. 111 

Æiva meja 

str. 112 

Æiva meja je veË kot 

le meja 

str. 116 

• Spoznajo osnovne znaËilnosti samoraslih in negovanih 

æivih meja po zastopanosti rastlinskih vrst. 

• Vedo, da so æive meje zaπËita pred vetrom in 

erozijo. 

• Opredelijo æivo mejo kot bivaliπËe (prostor za 

bivanje in hranjenje) πtevilnih æivali ter za gnezdenje 

ptic. 

• Spoznajo rastline æivih meja. 

• Spoznajo predstavnike najpogostejπih ptic v bliænji 

æivi meji. 

• Seznanijo se s posledicami iztrebljanja æivih meja 

za æiva bitja. 

• Vedo, da æivih mej ne obrezujemo oz. Ëistimo 

spomladi ter v zgodnjem poletju, ker takrat v njih 

gnezdijo ptice. 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

lonËnica oslez, 

prst (enaka 

koliËina kot v 

lonËku 

lonËnice), 

suπilnik za lase, 

kanglica za 

zalivanje, voda

27 

URE VSEBINE NASLOV IN STRAN 

V U»BENIKU 

49. ElektriËni tok 

50. 

ElektriËni tok 

str. 130 

51. ElektriËni tok sluæi Parki, str. 135 

za prenos energije 

Rastline in æivali 

zelenic in parkov 



DELA 

METODE 

OBLIKE IN 


MATERIAL 

U»NA TEMA: ELEKTRI»NI TOK 

ElektriËni tok 

str. 119 

Parki, str. 126 

• Zvedo, da je za pogon elektriËnega toka po æicah 

potrebna elektriËna napetost. 

• Spoznajo razliËne galvanske elemente in njihove 

napetosti. 

• NauËijo se galvanske elemente zlagati v baterijo. 

• Spoznajo, da se za vzdræevanje elektriËnega toka 

po æicah porablja energija. 

• Spoznajo, da telesa, skozi katera teËe elektriËni 

tok, lahko opravljajo delo, grejejo ali svetijo. 

• Seznanijo se z najpogostejπimi okrasnimi grmi in 

drevesi zelenic in parkov. 

• Spoznajo najpogostejπe ptice, ki se Ëez zimo 

zadræujejo ob krmilnicah in gnezdiπËih. 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

4 baterije za 1,5 V, 

2 m tanjπe 

izolirane bakrene 

æice, 

manjπi koπËek 

smirkovega 

papirja, 

magnetna ploπËica, 

2 veËji varnostni 

zaponki, 

æarnica za æepno 

svetilko, 

dve æici, 

Ëim veË razliËnih 

baterij, 

lahko tudi 

izrabljenih, 

koritce, 

dve prikljuËni æici, 

æarnica v grlu 

termometer, 

higrometer, 

beleæka

28 


U»BENIKU 

52. 

53. 

Snovni tok 

Snovni tok lahko 

prenaπa energijski 

tok 

Tokovi in energija 

str. 142 

Toplotni tok 

54. 

Toplotni tok prenaπa 

energijo 

Toplotni tok 

str. 146 




METODE DELA 

U»NA TEMA: SNOVNI TOK 

Tokovi in energija 

str. 131 

• Spoznajo tok tekoËine. 

• Spoznajo, da je struga narejena navzdol in da je 

mogoËe s Ërpalko vodo spravljati navkreber. 

• Spoznajo, da tok vode lahko zmanjπamo ali zaustavimo 

z zapornico v potoku in s pipo v cevi. 

• Spoznajo, da z uæivanjem hrane v telo prinaπamo 

energijo. 

• Razumejo, da razliËne vrste hrane niso enako. 

hranljive, in znajo uporabljati tabele hranilnih snovi 

• Spoznajo razliËna goriva in pojem seæigne toplote. 

• Spoznajo, da se s toplo vodo prinaπa energija v radiatorje, 

ki jo ti v obliki toplote prinaπajo v prostor. 

• Spoznajo, da se s toplimi (mrzlimi) vetrovi in morskimi 

tokovi prenaπa topla (mrzla) voda ali zrak in da z 

njimi ogrevamo (ohlajamo) oddaljene kraje. 

• Spoznajo, da toplota teËe z vroËega telesa na hladno 

telo ali z vroËega dela telesa na hladnejπega. 

• Spoznajo, da z naraπËanjem temperaturne razlike 

naraπËa toplotni tok. 

• Spoznajo, da se telesa, ki oddajajo toploto, ohlajajo, 

razen Ëe izgubljeno toploto nadomeπËa drug vir. 

• Spoznajo, da razliËne snovi ob enaki temperaturni 

razliki razliËno hitro prenaπajo toploto. Tako loËimo 

toplotne prevodnike in izolatorje. 

• Iz vsakdanjih izkuπenj, opazovanj in poskusov 

povzamejo, da æival in Ëlovek pridobivata energijo 

s hrano. 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

MATERIAL 

araπid, 

kocka, 

sladkorja, 

dolge 

væigalice, 

prazna 

konzerva, 

kovinski 

pokrovËek, 

navojne 

steklenice, 

sponka za 

papir, 

epruveta, 

kleπËe, 

πËipalka za 

epruveto, 

termometer, 

veËja in 

manjπa 

plastiËna 

posodica, 

sol, 

æebelj

29 


U»BENIKU 




METODE DELA 

U»NA TEMA: KAJ VEM O RASTLINAH 

55. 

56. 

Pogoji za rast rastlin Pogoji za rast rastlin 

str. 1 

Pogoji za rast rastlin 

str. 1 

• Spoznajo pogoje, ki so potrebni za rast rastlin. 

• Spoznajo, da rastline za rast potrebujejo svetlobo, 

primerno temperaturo, vodo, zrak in mineralne 

snovi. 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

MATERIAL 

dve pesti 

pπeniËnih zrn, 8 

jogurtovih 

lonËkov, vrtna 

zemlja, pesek, 

glina, voda, 

razliËna semena 

(grah, fiæol, 

buËa, trava, 

koruza, 

sonËnica, leËa, 

pπenica ali 

jeËmen), vrtna 

zemlja, plastiËni 

lonËki ali 

kozarËki, 2 podstavka 

za 

balkonske rastline, 

voda,

30 


U»BENIKU 

57. 

58. 

Kaljenje in rast 

rastlin 

Iz semena zraste 

mlada rastlina, str. 2 

59. 

60. 

61. 

Koreninski sistem Korenine, str. 4 




METODE DELA 

Iz semena zraste 

mlada rastlina 

str. 3 

• Spoznajo osnovno zgradbo semen. 

• Razlikujejo med semeni eno- in dvokaliËnic. 

• Spremljajo razvoj rastline in njenih organov. 

• Opazujejo rastlinske organe. 

• Poznajo vlogo korenin in njihovo osnovno zgradbo. 

• Spoznajo razliËne tipe korenin. 

• Razlikujejo med koreninami eno- in dvokaliËnic. 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

Korenine, str. 7 

MATERIAL 

2 steklena 

kozarca za vlaganje 

s 

pokrovoma, 

2 pivnika, po 

eno seme 

koruze in fiæola, 

lahko tudi 

drugih eno- in 

dvokaliËnic, raztopina 

jodovice, 

suho in prepolovljeno 

seme 

fiæola in koruze, 

nekaj dni staro 

kaleËe seme 

fiæola in koruze, 

razliËne vrtnine, 

pleveli, druge 

rastline 

kaleËa semena 

razliËnih eno- in 

dvokaliËnic, 

ukoreninjene 

rastline fiæola in 

pπenice, lupa, 

dva steklena 

kozarca, 

2 dl vode, 

2 dl olja, 

2 ukoreninjeni 

rastlini

31 


U»BENIKU 

62. Steblo 

Steblo, str. 7 

63. 

64. 

65. 

List — rastlinski List, str. 12 

organ 



OPERATIVNI CILJI OBLIKE IN MATERIAL 

METODE DELA 

Steblo, str. 13 

• Spoznajo pomen stebla in osnovno razliko med 

olesenelim in zelnatim steblom. 

• Spoznajo razliËne tipe stebel. 

• Spoznajo razliËne poljπËine in njihove organe. 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

vejica vodenke, 

kozarec, Ërnilo, 

steklena ali prozorna 

gumijasta 

cevka, kalica 

koruze, rezilo, 

2 lonËka, vrtna 

zemlja, nekaj 

semen fiæola, 

stebla razliËnih 

rastlin, gomolj 

krompirja, 

jodovica, 

kapalka 

List, str. 21 

• Seznanijo se z rastlinskim organom listom. 

• Na konkretnih primerih ugotovijo razliko med listi 

eno- in dvokaliËnic. 

listi razliËnih 

rastlin, mazav 

vazelin, 2 

polivinilni vreËki, 

2 elastiki, oslez 

ali druga rastlina 

z gladkimi listi

32 


U»BENIKU 

66. Cvet 

Cvet, str. 16 

67. 

68. 

Nespolno 

razmnoæevanje 

rastlin, str. 20 

69. Plod 

Plod 

str. 23 

70. 

Rezervna ura 



Cvet, str. 26 

Nespolno 

razmnoæevanje 

rastlin, str. 31 

Plod 

str. 33 


METODE DELA 

• Znajo razloæiti zgradbo cveta. 

• Razlikujejo med cvetovi eno- in dvokaliËnic. 

• Vedo, kaj je opraπitev. 

• Spoznajo pomen æuæelk pri opraπevanju cvetov. 

• Spoznajo, da nekatere cvetove opraπuje veter. 

• Spoznajo vegetativne naËine razmnoæevanja 

rastlin. 

frontalna 

individualna 

dvojice 

skupinska 

razgovor 

pojasnjevanje 

razlaga 

opazovanje 

primerjanje 

eksperiment 

• Spoznajo plod kot organ za razπirjanje rastlin. 

• Spoznajo razliËne plodove. 

• Ugotavljajo vlogo æivali pri razπirjanju rastlin. 

MATERIAL 

razliËni cvetovi 

(zreli cvetovi trav, 

leske, vrbe in 

cvetovi regrata, 

detelje ter 

ivanjπËice, 

cvet jablane, 

amarilisa, lilije, 

pπenice in fiæola), 

cvet travniπke 

kadulje, svinËnik, 

mehek ËopiË, 

epruveta, cvetni 

prah razliËnih 

rastlin (æuæko- in 

vetrocvetk), 

mikroskop (s pribliæno 

stokratno 

poveËavo), 

objektno in 

pokrovno 

stekelce, kapalka 

z vodo, kozarec 

za vlaganje, 

voda, stranski 

poganjek 

pelargonije, 

brπljanke, lahko 

tudi druge rastline 

(tradeskancije, 

oleandra …) 

razliËni plodovi

NARAVA 

in Ëlovek 

POJASNILO K NASLOVU POGLAVJA NARAVA IN »LOVEK 

Poglavje obravnava razmerja med Ëlovekom (oz. kulturo) in naravo. Naravoslovje 6 namreË obravnava okolja, 

ki jih je Ëlovek preoblikoval v vrtove, polja, travnike, sadovnjake, vinograde, parke in rastlinjake (t. i. antropogena 

okolja). Gre za prirejanje narave Ëlovekovim potrebam. V uvodnem poglavju z naslovom Narava in 

Ëlovek pojasnjujemo uËencem in uËenkam koncept uËbenika ter ga ob koncu poveæemo z vsebinami predmeta 

Naravoslovje 7. 

Za stare Rimljane so razliËne vrste kulture pomenile razliËne vrste poljedelstva. Pri Rimljanih je namreË beseda 

kultura pomenila predvsem obdelovanje zemlje (colere), ki nas obdaja. Poljedelstvo postavljamo kot mejnik 

med kulturo in naravo. Aldo Leopold, ameriπki gozdarski strokovnjak in pionir ekoloπke etike, je dejal, da so 

gozdovi surovina, iz katere je Ëlovek skoval civilizacijo. 

Kultura je vse, kar je Ëlovek v naravi obdelal, oblikoval ali dopolnil s svojim delom, narava in naravno pa je 

vse, kar je danes surovo, neoblikovano, nedopolnjeno in divje, neodvisno od Ëlovekovega dela. 

≈Narava je ogledalo naπega miπljenja. Odraz naπih æelja in strahov. Zgodbe o nimfah, naravnih bogovih, 

boginjah so bile pozabljene … Narava je s strani Ëloveka prizadeta do te mere, da je nemogoËe postaviti jasne 

meje, ki bi definirale naravno.« (Thiele, 1999) 

Kultura je danes prekrila naravo, zato smo tudi naravo skrili za pojmom okolje. Slednji najbræ izvira iz 

zgodovinskega procesa pretvorbe narave v druæbeno-kulturno tvorbo (Kirn, 1992, str. 43). Okolje je sprva 

pomenilo golo naravo. V civiliziranem svetu pa je okolje æe narava, ki je dopolnjena s kulturnimi primesmi, s 

katerimi jo je Ëlovek obdal. Oikos pomeni v grπËini hiπo, dom, tudi vas, skratka okolje, v katerem biva Ëlovek. 

©E NEKAJ PODROBNOSTI O ZGODOVINI »LOVEKOVEGA 

RAZMERJA DO NARAVE 

»loveπtvo je v razmerju do narave preπlo tri velike preobrazbe: obdobje lova in nabiralniπtva, obdobje poljedelstva, 

æivinoreje, rokodelstva, rudarjenja in nastanka prvih stalnih naselbin ter industrijsko obdobje. 

Vstopili smo v postindustrijsko obdobje, ko Ëlovek ponovno poskuπa bivati skladno z naravo. 

V obdobju lova in nabiralniπtva, ki je trajalo najdlje v Ëloveπki zgodovini in ponekod traja πe danes, je Ëlovek 

uporabljal preprosta orodja, poznal je ogenj in æivel je v majhnih Ëloveπkih skupnostih, ki so se preæivljale z nabiranjem 

plodov in lovljenjem æivali. Skupnosti so se selile po deæeli za hrano in Ëastile naravo kot boæanstvo. 

Z zaËetki egipËanske in sumerske civilizacije so se zaËeli razvijati poljedelstvo, æivinoreja, obrti, rudarstvo … V 

tem obdobju se je pojavila zavest o tem, da Ëlovek gospoduje nad naravo. KrËenje gozdov, nastajanje polj, 

paπnikov, vzgoja kulturnih rastlin in domaËih æivali, nastanek mest, gradnja cest — to je zgodovina Ëlovekovega 

spreminjanja narave. Narava je videna kot Ëlovekov nasprotnik, treba si jo je podrediti in jo urediti. 

V Ëasu industrializacije se je razvil nov odnos do narave; sprejema jo kot surovino, ki ima vrednost le, Ëe 

sluæi Ëlovekovim interesom. Naravo obravnavajo zgolj kot sredstvo za izkoriπËanje. Filozof John Locke v 18. 

stoletju pravi, da narava nima nobene vrednosti, dokler je ne spremeni Ëlovek s svojim delom. Vpliv Ëloveka 

v naravi se πiri in veËa, vse veËje in opaznejπe je spreminjanje in onesnaæevanje narave. 

34

V postindustrijski dobi, v katero vstopamo, pa ljudje ponovno presegamo prepad med Ëlovekom in naravo. 

V pradavnini je bil Ëlovek obdan z divjino in je imel zadoπËenje, ko je videl nekaj domaËega, kar je ustvaril 

Ëlovek — kopje, ælico ali mreæo. Toda kot pravi McKibben (1989), se bomo ≈mi sami morali uriti, da ne 

bi videli teh vzorcev. Ugodje, ki ga potrebujemo, je tisto neËloveπko (neantropogeno). Po malem se zdi, da 

si vedno æelimo in cenimo tisto, Ëesar je malo. Danes je narava tisto, kar pojenja.« 

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA 

UËenec naj prebere uvodno motivacijo (str. 8) in razmisli, kako je v svojem vsakdanu povezan z naravo. 

Ogleda naj si fotografijo iz æivljenja papuanskih domorodcev in razmisli, kako se razlikuje od njegovega. 

UËenec si ogleda ilustracijo podeæelske pokrajine (str. 9), na kateri so narisana vsa antropogena okolja, ki jih 

obravnavamo v uËbeniku. UËenec naj ta okolja poiπËe, poimenuje in primerja z naravnimi okolji (reke, morja 

in oceani, gozdovi, moËvirja, visokogorske trate …). 

V poglavju smo se nauËili, da so polje, travnik, vrt, sadovnjak, vinograd, park in rastlinjak okolja, kjer ljudje 

gojimo rastline. Spremenil in preoblikoval jih je Ëlovek s krËenjem naravnega okolja. 

ZANIMIVOSTI 

• Z zgodbo o kmeËki lastovki æelimo uËence poduËiti o tem, da so se tudi nekatere æivali in rastline prilagodile 

spremenjenim æivljenjskim razmeram in bivanju v bliæini Ëloveπkih bivaliπË. Poleg kmeËke lastovke 

so to πe golobi, vrabci, podgane, πËurki, pleveli itd. 

• S kratko obravnavo Triglavskega narodnega parka æelimo uËence opozoriti na poslednje koπËke neokrnjene, 

ohranjene narave v naπi bliæini. Ta tematika je v kurikulumu devetletke precej zanemarjena, zato si 

jo prizadevamo integrirati v obstojeËi program. 

ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA 

Kaj je omogoËilo ljudem stalno naselitev na enem kraju? 

Dokler so se ljudje preæivljali z lovom na æivali in nabiranjem plodov, so se neprestano selili za hrano. Z nastankom 

poljedelstva in æivinoreje so nastale ugodne razmere za stalno naselitev na enem kraju. 

STROKOVNA LITERATURA 

• Anton Trstenjak: Ekoloπka psihologija. Problemi in perspektive. »GP Delo, 1984. 

• Leslie Paul Thiele: Environmentalism for a New Millennium. Oxford University Press, 1999. 

• Andrej Kirn: Okoljska (ekoloπka) etika. Abram, 1992. 

• Bill McKibben: The End of Nature. Random House, 1989. 

• E. Elstner in sod.: Narava v osrednji Evropi. DZS, 1993. 

35

RAZISKUJEMO 

æivljenje na vrtu 

Obseæno poglavje Na vrtu obsega operativne cilje uËnih tem Vrt, Æiva/neæiva narava in Kamnine. 


• Spoznajo najpomembnejπe vrtnine in zaËimbnice ter njihovo uporabo. 

• Na posameznih primerih æivali spoznajo pomen in vlogo æivali. 

• Spoznajo pestro vrstno sestavo æivali na vrtu in v prsti. 

• Na primerih posameznih æivali spoznajo pomen in vlogo æivali. 

• Poimenujejo nekaj najpogostejπih grmovnic na vrtu. 

• Povezujejo æivali in rastline v prehranjevalni splet. 

• NauËijo se pripraviti kompostnik in spoznajo njegov pomen. 

• Spoznajo proces gnitja. 

• Spoznajo, da so voda, tla, zrak, toplota in svetloba sestavni deli neæive narave. 

• Znajo razlikovati med æivo in neæivo naravo (oz. æivimi bitji in predmeti). 

• Spoznajo rastline, æivali in Ëloveka kot predstavnike æive narave (t. i. æiva bitja). 

• Spoznajo vlogo mikroorganizmov v naravi. 

• Spoznajo pomen raznolikosti æive in neæive narave. 

• Vedo, da so za obstoj æivih bitij potrebne doloËene æivljenjske razmere. 



• Seznanijo se s kroæenjem snovi v naravi z opazovanjem dogajanja na vrtu. 

• Spoznajo osnove biovrtnarjenja. 

Kaj je vrt 

Po nekaterih domnevah je bil vrt najzgodnejπa oblika Ëlovekovega urejanja prostora, pri Ëemer je miπljen vrt 

kot zemljiπËe, ograjeno z vejami ali kamenjem za varstvo pred zunanjimi vplivi. Ne glede na resniËnost ali 

neresniËnost teh domnev pa nedvomno dræi, da so se z ograjevanjem nakazale prve oblike urejanja narave. 

Ta postopek je bil dolgotrajen in povezan s procesom selekcije za gojitev koristnih rastlin in æivali. Iz slikarij v 

egipËanskih grobnicah je moË razbrati, da je bil vrt sprva manjπe urejeno zemljiπËe, na katerem so gojili 

rastline (Ogrin, 1993). Vrtovi so sËasoma postajali vse bolj urejeni in njihovi vzorci vse bolj domiselni (vodnjaki, 

nasadi rastlin, drevoredi …). Vrtovi, ki so tu opisani, so bili predvsem v lasti viπjih druæbenih slojev. 

Vrt kot urejen del naπega doma, velik ali majhen, ponuja poleg pridelkov tudi obilico veselja, rekreacije in 

sprostitve. Vse veË ljudi si ob svojem bivaliπËu poskuπa urediti lep in koristen vrt. Vsakdo izmed nas ima o vrtu 

drugaËno predstavo. Edini pa smo si, da gre navadno za manjπi koπËek zemlje, blizu hiπe, na katerem raste 

trava, drevje, se goji vrtnina ali okrasne rastline (SSKJ). Po svetu so se tako razvili vrtovi razliËnih oblik in 

37

funkcij. Na oblike vrtov najbolj vplivajo druæbenopolitiËne in kulturne okoliπËine (renesanËni, baroËni, islamski, 

japonski vrtovi …). Po funkciji lahko vrtove delimo na zelenjavne, okrasne, sadne, meπane, vodne … 

Vrtnine 

Vsakrπna natanËna definicija vrtnin je obsojena na pomanjkljivosti in posploπitve. V SSKJ so vrtnine definirane 

kot zelenjava, ki jo gojimo na vrtu. Zelenjava ni botaniËni pojem, zato se ga v uËbeniku izogibamo. 

Pojem zelenjava je zelo zavajajoË, saj na vrtu pogosto gojimo tudi sadje, npr. jagode. Pojem pa je uËencu 

vendarle treba pojasniti. Vse zelnate rastline (brez zaËimbnic), ki jih gojimo na vrtu za hrano, imenujemo 

vrtnine. Vse vrtnine bi lahko imenovali tudi poljπËine, Ëe bi jih gojili na veËjih povrπinah — poljih (njivah). V 

preglednici 1 smo zbrali opise nekaterih vrtnin in zanimivosti o njih, ki so vam lahko v pomoË pri pouku. 

Najpomembnejπe druæine vrtnin oziroma poljπËin bomo podrobneje predstavili v poglavju Polje in njive. 

Vrtove, kjer gojimo sadna drevesa, imenujemo sadni vrtovi. Teh uËni naËrt podrobneje ne obravnava. Sadno 

drevje obravnavamo v temi Sadovnjak. 

Preglednica 1: Vrtnine in njihovi uæitni deli (primeri vrtnin) 

Uæitni organ 

Primeri vrtnin 

korenina 

steblo 

steblo in listi 

Korenje 

Odebeljeno korenino korenja uæivamo surovo ali kuhano kot dodatek razliËnim jedem. 

Gre za bogat vir provitamina A. Listi, cvetovi in korenina korenja so bili nekoË tudi cenjen 

modni dodatek na klobukih in oblekah. 

Redkvica 

Gojimo jo zaradi uæitnih, veËinoma rdeËe obarvanih in odebeljenih korenin. Njena domovina 

je Azija. Prvi so jo zaËeli gojiti v Sredozemlju. Redkvice zelo hitro rastejo, zato so idealne 

za uvajanje otrok v vrtnarjenje. 

RdeËa pesa 

Gojeno rdeËo peso so vzgojili iz obmorske pese, ki πe danes raste na obalah Sredozemlja 

in »rnega morja. Obmorska pesa je tudi prednica sladkorne pese, krmne pese in blitve. 

RdeËo peso so Rimljani gojili zaradi listov in takrat je bila bolj priljubljena kot zelje. Danes 

jo gojimo preteæno zaradi odebeljene korenine in mladih listov. 

Beluπ 

Beluπ je sredozemska rastlina. V Evropi beluπe gojimo æe od antike dalje. Pozno spomladi 

ali poleti se razvijejo uæitni valjasti zeleni stebelni poganjki. Nabiramo jih, ko so visoki 20— 

30 centimetrov. V primorju rastejo beluπi tudi samoniklo. 

Nadzemna koleraba 

Drugo ime zanjo je kolerabica. Gojimo jo zaradi odebeljenega stebla, ki se v spodnjem 

delu nadaljuje v tanko korenino. 

»ebula 

Del, kjer izraπËajo korenine, je stebelni kroæec. Nanj se pritrjajo mesnati listi, ki jih imenujemo 

luskolisti. Iz stebla izraπËajo kroæno. »ebula ima oster vonj, ki draæi oËi k solzenju. 

Vzgojimo jo iz semena ali Ëebulice. EgipËani so pred 6000 leti uporabljali rdeËo Ëebulo za 

poslikavo grobnic in mumificiranje. Ob velikonoËnih praznikih lahko z rdeËo Ëebulo barva- 

38

listi 

seme 

plod 

mo jajca. Rimljani so verjeli, da Ëebula odganja zle duhove. V domaËem zdravilstvu se 

Ëebula uporablja za celjenje ran in zdravljenje pleπavosti. 

»esen 

»ebulice Ëesna se uporabljajo kot dodatek jedem. Varuje nas pred nevarnimi mikroorganizmi, 

zato so ga EgipËani polagali v grobnice in dajali moæem, ki so gradili piramide. V 

Evropi so ga v srednjem veku obeπali pred vhodna vrata, da bi odganjal Ëarovnice. V 

domaËem zdravilstvu uæiva sloves zdravila za vse bolezni. 

Por 

EgipËani so imeli por za sveto rastlino in so prisegali pri poru. Por je poleg narcis valiæanski 

narodni simbol. Gojijo ga v cvetliËnih lonËkih in prirejajo tekmovanja za najveËji por. Por 

gojimo zaradi uæitnega stebla in listov. 

Solata 

Poznamo glavnate, mehkolistne in trdolistne sorte solat. V prehrani uæivamo solato surovo, 

najpogosteje zabeljeno z oljem in kisom. Gojili so jo æe stari EgipËani ob reki Nil, kar je 

upodobljeno na stenah grobnic. Verjeli so, da je afrodiziak. V domaËem zdravilstvu z listi 

solate zdravimo sonËne opekline in modrice. 

©pinaËa 

©pinaËo gojimo zaradi listov. Njena domovina je jugozahodna Azija. V Evropo so jo prvi 

zanesli Mavri, ko so poselili ©panijo. VËasih so otroke spodbujali, naj jedo veliko πpinaËe, 

da bodo moËni kot risani junak Popaj, ki je imel æelezne miπice. Ugotovili so namreË, da 

πpinaËa vsebuje veliko æeleza. Na æalost pa so pri kasnejπih ponovnih meritvah ugotovili, da 

ima πpinaËa le desetino toliko æeleza. Zmotili naj bi se bili namreË pri decimalni vejici. 

Blitva 

Gojimo jo zaradi listov in listnih pecljev. Njena domovina je Sredozemlje. Poznali so jo æe 

stari Grki, ki so jedli tudi njene korenine. Blitva je bogat vir provitamina A, iz katerega naπe 

telo izdeluje vitamin A. 

Fiæol (veË v poglavju Polje in njiva) 

Paprika 

Papriko gojimo zaradi uæitnih plodov rumene, rdeËe, oranæne, ËrnovijoliËne in zelene 

barve. V Evropo jo je prvi prinesel Kriπtof Kolumb ob odkritju Amerike. Njena domovina sta 

Srednja in Juæna Amerika. Papriko dodajajo tudi mazilom za boleËe miπice, saj pospeπuje 

pretok krvi. 

Kumara 

Kumare so plazeËe rastline, ki jih gojimo zaradi uæitnih podolgovatih ali okroglih plodov. V 

prehrani jih najveË uporabljamo kot solato. Rimljani so kumare gojili v koπarah ali gredah 

na kolesih, da so jih lahko obraËali proti soncu. V domaËem zdravilstvu se rezine kumar 

polaga na obraz za osveæitev koæe. 

Jagodnjak 

Gojimo ga zaradi soËnih rdeËih plodov. Plod jagodnjaka je birni plod (to so omesenela 

cvetiπËa, v katerih so πtevilni oreπki — plodiËi). Rastlina razvije pritlike s koreninami, 

iz katerih poæenejo nove rastline. 

39

ZaËimbnice 

Na vrtu gojimo tudi baziliko, πetraj, timijan, meliso, drobnjak, luπtrek, peterπilj, koper, dobro misel; te rastline 

imenujemo zaËimbnice, ker popestrijo okus in vonj jedem in pijaËam. 

DiπeËi listi bazilike so nepogreπljivi v paradiænikovih jedeh. ObËutljiva je za mraz, zato jo navadno gojimo v 

lonËkih. 

Iz Ëebulic drobnjaka zrastejo dolgi tanki cevasti listi, ki jih drobno narezane dodajamo solatam, juham, 

skuti, omletam in krompirju. 

Janeæeva semena uporabljamo pri peki peciva, pripravi sadnih solat, gobjih jedi in likerjev. V domaËem 

zdravilstvu se iz zdrobljenih janeæevih semen pripravlja Ëaj, ki ublaæi Ërevesne teæave. 

Koper se uporablja pri blaæenju Ërevesnih krËev. Ima pernato deljene liste, ki imajo izrazito moËan vonj. V 

poletnih mesecih se razvijejo kobulasta socvetja. Semena dajemo v kis za vlaganje in v razliËna peciva. 

Luπtrek je ena najveËjih zaËimbnic, navadno jo uporabljamo sveæo. Uporabna je v juhah, enolonËnicah, 

solatah itd. »aj iz luπtreka je zdravilo pri prebavnih motnjah. 

Majaron je soroden origanu oz. dobri misli. Je zaËimbnica, ki jo veËinoma gojimo kot enoletnico, lahko pa 

tudi kot grmiËasto trajnico. 

Melisa diπi po limoni. Liste in steblo uporabljamo za pripravo Ëaja in kot dodatek solatam. »aj iz melise 

pomirja in blaæi krËe. 

Sveæe ali posuπene liste in roænate cvetove mete uporabljamo za pripravo Ëaja in drugih osveæilnih 

napitkov. V domaËem zdravilstvu metin Ëaj pijemo za izboljπanje prebave. 

Liste peterπilja uporabljamo kot dodatek razliËnim jedem. Peterπiljevo korenino kuhamo z juhami in mesnimi 

jedmi. Peterπilj je zelo zdrava vrtnina, saj vsebuje veliko vitaminov, predvsem vitamina C, ki poveËuje 

zmogljivost naπega imunskega sistema. 

Timijan ali vrtna materina duπica obogati okus mesa, juh in zeliπËnega kisa. V domaËem zdravilstvu je znan 

kot zdravilo za hitro celjenje ran. 

Grmovnice 

Roæmarin, æajbelj in lovor bi lahko glede na uporabo uvrstili med zaËimbnice. Zaradi olesenelih stebel pa 

smo jih skupaj z malinami, robidami in kosmuljami uvrstili med grmovnice. 

Kosmulja ima zelene, rdeËe ali rumene jagode. Uporablja se za pripravo marmelad in sokov. 

Lovor je sredozemski grm ali drevo, ki ga na vrtu gojimo zaradi diπeËih listov, ki popestrijo okus enolonËnic 

in drugih jedi. V Sloveniji samoniklo uspeva v okolici Ospa na Primorskem. 

Malina je trnast grm, soroden robidi. Plod je sestavljen iz πtevilnih okroglih enosemenskih plodov (birni 

plod). RdeËi plodovi se navadno razvijejo na dvoletnih steblih. 

Ribez ima uæitne Ërne, rdeËe ali bele jagode. Uporablja se za pripravo marmelad in sokov. 

Roæmarin je vednozelen grm z drobnimi roænatimi cvetovi. Njegova domovina so suha sredozemska 

obmoËja, kjer zraste do 2 metra visoko. Uporablja se pri pripravi mesa in paradiænikovih jedi. V industriji se 

uporablja kot vir olja za parfume, πampone in mila. 

Æajbelj je nizkorastoËi grm, ki je doma v suhih predelih juæne Evrope. Ima sivkaste, æametaste liste z 

moËnim in znaËilnim vonjem. Kot zaËimbo ga gojimo tudi v hladnejπih obmoËjih. 

40

Æivali na vrtu 

Deæevniki æivijo v prsti in ob deæju prilezejo na povrπje. Dolgi so od 2,5 do 40 centimetrov. Njihovo telo je 

valjasto in Ëlenjeno. Na Ëlenkih imajo kratke πËetine, s katerimi si pomagajo pri premikanju. Na prednjem 

delu telesa imajo odrasli deæevniki vidno ælezno odebelitev (sedlo), ki izloËa sluz, s katerim se deæevnika 

med parjenjem ovijeta in izmenjata spermo. Sluz je pomembna tudi za tvorjenje kokonov, v katerih so 

jajËeca. Deæevniki so dvospolniki. Koristni so pri tvorbi plodnih tal. S poæiranjem zemlje si rijejo rove in 

tako meπajo prst ter jo prezraËujejo. Deæevniki so tudi pomembni razkrojevalci. Poæirajo organske in 

mineralne snovi, ki se v njihovih prebavilih veæejo, obogatijo s kalcijevimi ioni ter tako izboljπujejo sestavo 

ter strukturo tal. 

Navadna krastaËa je dvoæivka. Æivljenjski prostor veËine dvoæivk so stojeËe in poËasi tekoËe vode ter bolj ali 

manj oddaljena okolica teh voda. Vse æivljenje uporabljajo veËinoma iste vode, kjer se mrestijo, ter prostor, 

kjer preæivijo poletje in zimo. VeËina vrst dvoæivk na svoji poti med vodo, kjer se zadræujejo spomladi, ter poletnim 

in zimskim prostorom prehodi razdalje do nekaj kilometrov. Pri tem so vËasih prisiljene preËkati poti in 

ceste, kjer jih nato vidimo povoæene. Navadne krastaËe ne skaËejo, temveË lezejo in so zato poËasne. Za 

preËkanje 7 metrov πiroke ceste porabijo 15 do 20 minut. Njihova poËasnost je poleg mnoæiËnih in dolgih 

selitev vzrok za to, da jih promet ogroæa. 

KrastaËa ima dve veliki zauπesni strupni ælezi in veË manjπih strupnih ælez, razporejenih po povrπini bradaviËaste 

rjave koæe. Strup jo varuje pred plenilci. KrastaËe se prehranjujejo preteæno z æuæelkami, polæi in 

deæevniki. 

Mravlje so druæbene æuæelke, ki æivijo v velikih druæinah, v katerih je delo porazdeljeno. DoloËene skupine 

æivali opravljajo natanËno doloËeno delo (ene branijo mravljiπËe, druge prinaπajo hrano, tretje skrbijo za 

matico, Ëetrte za jajËeca, pete za zarod …). V eni koloniji æivi veË 100 000 delavk. Zimo preæivijo otrple v 

mravljiπËih. Mravlje se prehranjujejo preteæno z æuæelkami. Na dan lahko v mravljiπËe prinesejo do 100 000 

razliËnih æuæelk. Liæejo tudi sladke izloËke listnih uπi, ki jih v ta namen gojijo na rastlinah. Mravlje rahljajo in 

zraËijo tla, vnaπajo tja organske snovi in odnaπajo mineralne snovi na povrπje (meπanje plasti). 

Listna uπ je drobna æuæelka, ki ima ustne dele preoblikovane v sesalo. Uπi se v velikem πtevilu zberejo na 

povrπini rastline in sesajo rastlinske sokove. Na koncu hruπkastega zadka imajo dve cevki (sifona), iz katerih 

izloËajo odveËne sladkorje v obliki medene rose, ki jo liæejo mravlje. 

Pikapolonica je hroπË, ki je zelo priljubljen med ljudmi, ker naj bi prinaπal sreËo. Hrani se z liËinkami in 

odraslimi listnimi uπmi, kaparji, poæira plesni in medeno roso. Kadar se pikapolonice moËno namnoæijo, 

objedajo tudi liste. 

Na vrtu lahko v vseh letnih Ëasih opazujemo taπËico. »elo, grlo in prsi ima oranæno rdeËe barve, po hrbtu 

in repu pa je rjava. V podrasti si splete majhno gnezdo, kjer ima letno 2 legli. Prehranjuje se z æuæelkami, 

liËinkami in razliËnimi soËnimi plodovi. 

Veliki vrtni polæ ima apnenËasto hiπico, visoko do 5 centimetrov. Polæi so dvospolniki (hermafroditi). Med 

veËurnim parjenjem se dotikajo s podplati in tipalkami ter si izmenjajo semenËeca. V majhno luknjico v 

zemlji polæ odloæi 30—60 jajËec. Mladi polæki najprej pojejo lupino jajËeca, nato pa se zaËnejo prehranjevati 

z rastlinami tako kot njihovi starπi. Njegova prava domovina je juæna in jugovzhodna Evropa. Veliki vrtni 

polæ velja za delikateso, zato ga je Ëlovek razπiril tudi po osrednji Evropi. V Franciji so polæi nacionalna jed. 

Gosenice metuljev so razliËnih oblik in barv. Nekatere so æivih, svarilnih barv, druge so obarvane z na 

zunaj prikritimi toni. Æivljenjski krog metulja se zaËne z odlaganjem jajËec, ki jih metulji pritrdijo na razliËne 

dele rastlin. Po enem ali dveh tednih se iz jajËec razvijejo gosenice, ki najprej pojedo lupino jajËeca, nato pa 

priËnejo glodati liste ali druge dele rastline. Po navadi potrebujejo gosenice Ëisto doloËeno vrsto rastline. 

Med gosenicami so nekatere, ki se hranijo tudi s hrano æivalskega izvora; med njimi so najbolj znani molji. 

41

Gosenice hitro rastejo, zato se morajo veËkrat leviti iz hitinskega oklepa. Ko gosenica dokonËno zraste, 

preneha jesti in priËne iskati primeren kotiËek, kjer se πe zadnjiË levi, to pot v bubo. Stanje gosenice traja 

povpreËno 3—4 tedne. Gosenice noËnih metuljev se veËinoma zabubijo v zemlji, druge spet se zapredejo v 

podrasti, na grmih ali drevesih. Poleti traja stanje bube 1—2 tedna. Jesenski zarodi pa morajo v bubi Ëakati 

do pomladi. Ko se iz bube razvije metulj (odrasla æuæelka), ima najprej ≈zmeËkana« krila, ki se postopoma 

napolnijo z zrakom in telesno tekoËino. »ez eno ali dve uri metulj æe poleti. 

Najpogostejπa in sploπno razπirjena kuπËarica v Sloveniji je navadna pozidna kuπËarica. Tako kot za vse 

plazilce tudi zanjo velja, da nima stalne telesne temperature, zato je odvisna od temperature v okolju (je 

poikilotermna). Æivi na kamnitih tleh, obraslih z nizkim rastlinjem. Pogosto jo sreËamo na osonËenih kamnitih 

zidovih ali na kompostnih kupih, kjer opreza za hrano. Prehranjuje se preteæno z æuæelkami. 

Mokrica ali koËiË je kopenski rakec, ki ima 7 parov nog. Zadræuje se v okoljih s stalno visoko zraËno vlago 

(morska obala, gozdna stelja, kompostni kup). Sodeluje pri razgradnji rastlinskih ostankov. Mehansko jih 

drobi in s tem poveËuje aktivno povrπino delcev ter lajπa dostop glivam in bakterijam, ki naprej razgrajujejo 

organske snovi. Nekateri se lahko zvijejo v kroglico. 

Æelezna kaËica ima valjasto podolgovato telo, sestavljeno iz kolobarjev. Kolobarji so zliti po dva in dva, 

tako da ima vsak dvojni kolobar po dva para nog. Od tod izvira tudi ime zanjo — dvojnonoga. Zadræuje se v 

odpadlem listju in sodeluje pri mehanski razgradnji organskih ostankov, podobno kot mokrice. 

KrogliËarka je tako kot æelezna kaËica dvojnonoga. Telo lahko zvije v kroglico. Zadræuje se v odpadlem 

listju in sodeluje pri mehanski razgradnji organskih ostankov. 

SkakaË je navadno manjπi od 5 milimetrov. Ime je dobil po izrastku na zadku, imenovanem skakalna vilica 

(furka); z njo se odrine med skokom. Povrπinske vrste skakaËev so obarvane (zeleno, sivorjavo, 

modrovijoliËasto …), globinske pa so brez pigmentov, bele. Skakalne vilice imajo dobro razvite le povrπinske 

vrste. SkakaË sodeluje pri razgradnji organskih snovi, saj se hrani z ostanki rastlin, gliv in æivali. 

VeËina liËink hroπËev se zadræuje v tleh. Nekatere liËinke so plenilci, ki z ostrimi Ëeljustmi izsesavajo svoje 

ærtve. LiËinke drugih obæirajo rastlinske koreninice. Tretja skupina liËink se hrani z iztrebki æivali. Pri razkrajanju 

lesa pa so pomembne liËinke hroπËev, ki vrtajo luknje v les in s tem omogoËajo drugim talnim æivim 

bitjem hitrejπi dostop v notranjost lesa. 

Æiva bitja in predmeti na vrtu 

Na vsak organizem v okolju vplivajo æivi in neæivi dejavniki. Operativni uËni cilji v uËnem naËrtu predmeta 

zahtevajo raziskovanje oziroma proces spoznavanja zakonitosti neæive in æive narave. Teæko je potegniti 

jasno loËnico med æivim in neæivim. Voda je sestavni del æive in neæive narave. Svetloba in toplota sta le dve 

obliki energije in obe sta lahko sestavni del æive narave (npr. æivali s stalno telesno temperaturo, kresnica 

itd.). Kot pravi fizik dr. PlaninπiË: ≈Vsako telo ima temperaturo. Kaj potem sploh pomeni toplota kot 

dejavnik neæive narave?« Najbolj pa je nedoloËen pojem ≈tla«. Tla lahko vsebujejo vodo, toploto, kamenje, 

πtevilne predstavnike æive narave … T. i. æiva narava je sestavljena iz πtevilnih dejavnikov, ki jih uËni naËrt 

uvrπËa v neæivo naravo. To razmiπljanje o delitvi narave na æivo in neæivo strnimo z mislijo dr. PlaninπiËa, ki 

pravi, da je teæko smiselno opisati ≈sestavne dele neæive narave« in da je bolje analizirati in razpravljati o 

vplivnih dejavnikih na konkretnih primerih. V nasprotnem primeru gre le za nesmiselno definicijo, uËenje na 

pamet, brez uporabnega znanja in razumevanja. 

Delitvi na æivo in neæivo naravo smo se v uËbeniku izognili tako, da smo vse, kar najde uËenec na vrtu, 

razdelili na æiva bitja in predmete. UËence spodbujajte k razmiπljanju o dejavnikih, ki æivo bitje/predmet 

obdajajo in nanj vplivajo. 

42


UËenec naj prebere uvodno motivacijo (str. 12), si ogleda ilustracijo vrta ter razmisli, kaj raste na vrtu in kaj 

πe najdemo na njem. Svoj seznam naj zapiπe v delovni zvezek. Kasneje mu bo sluæil pri delitvi na æiva bitja 

in predmete (æivo in neæivo naravo). Iz fotografij razliËnih vrtov naj uËenec razbere, da so vrtovi razliËnih 

oblik in funkcij. Vsak Ëlovek jih namreË oblikuje po svojih æeljah, potrebah, navdihu in zmoænostih. 

UËenec naj si natanËno ogleda ilustracijo æivali na vrtu (str. 14—15) ter poiπËe opise æivali ob ilustraciji. Ti mu 

bodo v nadaljevanju pomagali razumeti prehranjevalne splete in kroæenje snovi na vrtu. 

UËence spodbudimo k razmiπljanju, katere uæitne vrtne rastline poznajo (str. 16, 17). Rastline na vrtu smo 

razdelili na podlagi njihovih uæitnih delov (organov). Prehranjujemo se: 

• s koreninami (redkvica, korenje, peterπilj, rdeËa pesa …), 

• s podzemnimi in/ali nadzemnimi stebli (nadzemna koleraba, beluπ, krompir …), 

• s stebli in listi (Ëebula, por, Ëesen), 

• z listi (πpinaËa, blitva, solata, motovilec, radiË, zelje, brstiËni ohrovt, ohrovt, peterπilj, zelena, koromaË …), 

• s cvetovi (brokoli, cvetaËa), 

• s semeni in/ali plodovi (buËka, buËa, kumara, jajËevec, paradiænik, paprika, feferoni, fiæol, grah, bob, 

koruza …). 

Znanje o uæitnih delih vrtnin naj uËenec nadgradi v snopiËu Kaj vem o rastlinah. Sledi naj obravnava 

zaËimbnic in grmovnic (str. 18) ter osnovno razlikovanje med njimi. 

S fotografijo dveh otrok (str. 19), ki jesta solato, smo uËenca æeleli spodbuditi k razmiπljanju o pomenu vrtnin, 

æivali in Ëloveka na vrtu. Fotografiji sledita dve vpraπanji o prehranskih navadah razliËnih æivali na vrtu. 

Vpraπanja se navezujejo na prejπnje poglavje, kjer se je uËenec seznanil z æivljenjem razliËnih æivali na vrtu. 

Prehranjevalni splet je mreæa prehranjevalnih verig v doloËenem ekosistemu (npr. na vrtu). Prehranjevalnega 

spleta v uËbeniku in priroËniku ne pojasnjujemo podrobneje, ker je le-ta obravnavan æe v petem razredu 

devetletke pri predmetu Naravoslovje in tehnika. ©e enkrat pa smo v uËbeniku opredelili pojme rastlinojedec, 

mesojedec in vsejedec. 

V kompostniku (str. 20) predstavimo talne æivali in mikroorganizme, ki jih v prehranjevalni splet nismo 

vkljuËili. Dejavniki razkroja v kompostnem kupu so milijoni mikroorganizmov in drugih talnih organizmov. Ti 

razkrajajo mrtve rastlinske in æivalske ostanke v kompostniku. Æivali, ki razgrajujejo organske ostanke v 

kompostniku, so opisane v podpoglavju Æivali na vrtu. UËni naËrt priporoËa pripravo kompostnika skupaj z 

uËenci. Prostorske omejitve vsem πolam ne omogoËajo, da bi imele svoj kompostnik. »e v bliæini πole 

nimate vrta, vam svetujem, da na domaËem kompostniku naberete kompost in ga v priprtih kozarcih prinesete 

k pouku. Kozarce hranite v temi in jih osvetlite samo v Ëasu uporabe. Tako se vam talni organizmi ne 

bodo skrili pred svetlobo in jih boste lahko nekaj Ëasa opazovali kar v kozarcu. 

Kot je bilo æe omenjeno, smo se delitvi na æivo in neæivo naravo izognili tako, da smo vse, kar najde uËenec 

na vrtu, razdelili na æiva bitja in predmete (str. 21). V besedilu smo poskuπali na Ëim bolj prijeten in zanimiv 

naËin spodbuditi uËence k razmiπljanju o dejavnikih, ki æivo bitje/predmet obdajajo in nanj vplivajo. Z ilustracijo 

deËka, zaprtega v konzervi, æelimo uËenca spodbuditi k razmiπljanju o dejavnikih, ki vplivajo na njegovo 

æivljenje. 

V kroæenje snovi na vrtu se je vmeπal Ëlovek (str. 22). RazliËne vrste kulturnih rastlin (vrtnin, poljπËin) Ërpajo 

iz tal mineralne snovi, potrebne za rast in razmnoæevanje. Treba je posebej poudariti, da se s pridelkom 

hranijo Ëlovek in æivali. Snovi, ki so jih iz zemlje vsrkale kulturne rastline, Ëlovek z gnojenjem vrne na obdelovalne 

povrπine. Tako se izrabljene snovi vrnejo v tla. 

Ob sliki vrtne lope (str. 23) smo opredelili snovi, iz katerih so razliËni predmeti, ki se tu shranjujejo. S tem 

napovemo novo podpoglavje Od kamnine do prsti, katerega cilji so v uËnem naËrtu zbrani pod uËno temo 

43

Snovi. V uËbeniku se nismo podrobneje ukvarjali s postopkom za izdelavo papirja, ker je ta temeljito obdelan 

v uËbeniku Naravoslovje in tehnika 5. Ostale znake za nevarne snovi najdete v priroËnikih (npr. Varno 

delo v πolskem laboratoriju, DZS, 1999). 

ZANIMIVOSTI 

• Kulturne rastline imajo zelo zanimivo zgodovino. Nekaj najbolj ≈soËnih« zgodovinskih dejstev o kulturnih 

rastlinah uËenec najde v rubriki Zanimivosti. ©e veË zanimivosti iz zgodovine kulturnih rastlin je 

zbranih v priroËniku za uËitelje. 


1. Poveæi vrtnine z delom rastline, ki je uæiten. 

por 

πpinaËa 

krompir 

bob 

redkvica 

cvetaËa 

paprika 

koruza 

rdeËa pesa 

peterπilj 

solata 

steblo, list 

list 

steblo 

seme 

korenina 

cvet 

plod 

plod 

korenina 

list in korenina 

list 

2. Obkroæi imena vrtnin, ki imajo uæitne plodove. 

paradiænik krompir Ëebula buËka 

kumara korenje zelena 

grah* stroËji fiæol brokoli 

* Mlad grah se prodaja v stroku in je v celoti uæiten. V tem primeru lahko grah obkroæimo. 

3. Katere naπtete rastline na vrtu so zaËimbnice? 

Pravilni odgovori: b, c, e, f, h 

4. Katere rastline imajo olesenela stebla? 

Pravilen odgovor: grmovnice 

5. Katere naπtete æivali so mesojede? 

Pravilni odgovori: maËka, taπËica, kuπËar, krastaËa 

6. Obkroæi pravilne trditve: 

Pravilni odgovori: b, d, e, f 

7. Kakπno vlogo imajo mikroorganizmi v kompostnem kupu? 

Mikroorganizmi dokonËno razkrojijo æivalske in rastlinske ostanke in tlom vrnejo mineralne snovi. Pri tem v 

ozraËje z dihanjem sproπËajo tudi plin ogljikov dioksid, ki ga rastline porabljajo v procesu fotosinteze. 

44

8. V spodnji uganki — osmerosmerki — poiπËi 22 pojmov iz tega poglavja (pojmi so napisani v vseh osmih 

smereh). 

Reπitev: feferon, vrtnine, æiva, narava, neæivo, kompost, Ëebula, por, radiË, humus, mravlja, roæmarin, 

fiæol, porabniki, list, uπ, jeæ, kroæenje, prst, gnitje, kava, vrt 


• Matthew Biggs: Zelenjava. DZS, 1999. 

• David Gerald Hessayon: Zelenjava. MK, 1997. 

• David Gerald Hessayon: Urejanje vrta. MK, 1997. 

• Duπan Ogrin: Vrtna umetnost sveta. Pudon, EWO, 1993. 

• Narcis MrπiË: Æivali naπih tal. TZS, 1997. 

• Oxfordova ilustrirana enciklopedija neæive narave. DZS, 1995. 

• Oxfordova ilustrirana enciklopedija æive narave. DZS, 1995. 

45

OD KAMNINE 

do prsti 


• Spoznajo kamnine po nastanku. 

• Spoznajo kriterije za razvrπËanje kamnin (glede na nastanek). 

• Seznanijo se s primeri kamnin v Sloveniji. 

• Razlikujejo med kamninami in minerali. 

• Razlikujejo minerale po trdoti. 

• Spoznajo uporabo apnenca v gradbeniπtvu. 

• Spoznajo poenostavljen postopek za izdelavo papirja. 

• Seznanijo se z uporabo sekundarnih surovin. 


• Razvrstijo snovi na tiste, ki jih najdemo v naravi, in tiste, ki jih izdelamo. 

• Spoznajo proces nastajanja prsti (razgradnjo organskih snovi in preperevanje kamnin). 

• Razlikujejo razliËne prsti glede na njihove lastnosti (velikost delcev, vlaænost, barva …). 

• Vedo, da je rast rastlin odvisna tudi od lastnosti prsti. 

• Razlikujejo humus od nepreperelih organskih snovi. 

Nastanek kamnin je povezan z nastankom Zemlje iz medzvezdnega plina in prahu. Ta snov se je po nekaj 

milijardah let zgostila v SonËni sistem. Tega lahko prikaæemo z nekaj slikami, ki jih lahko zajamemo s svetovnega 

spleta: http://www.solarviews.com/cap/misc/ss2.htm. 

Zemlja je del SonËnega sistema; sestavljajo ga Sonce in devet planetov, ki kroæijo okoli njega. Nekatere 

planete vidimo na nebu s prostim oËesom. UËenci naj si jih zveËer ogledajo tudi s πolskim daljnogledom ali 

doma z domaËim daljnogledom. Planete loËimo od zvezd po tem, da ne migetajo in so svetlejπi od zvezd. 

Za opazovanje je najprimernejπi Jupiter s πtirimi lunami. Vsaj dve sta podobni naπi Luni, na kateri z 

daljnogledom opazimo kraterje. 

Ko usmerimo daljnogled na Luno, opazimo kraterje. Luna je iz trdne snovi. Ta snov je podobna snovi, iz 

katere je Zemlja. Pravimo ji kamnina. Kamnine, ki so jih z Lune na Zemljo prinesli astronavti, so podobne 

kamninam na Zemlji: sestavljajo jih enaki minerali ali rudnine. Kamnine na Luni se od nastanka niso kaj 

dosti spremenile. Udarec meteorita, ki udari na Luno, povzroËi nastanek veËjega ali manjπega kraterja. Ob 

udarcu se del kamnin v kraterju segreje ali celo stali. Vulkanov na Luni ni, zato se spremembe dogajajo v 

glavnem na povrπju zaradi udarcev meteoritov. 

Na Zemlji je drugaËe. Notranjost je vroËa in tekoËa. Kontinenti, na katerih æivimo, plavajo na raztaljeni 

magmi, ki se tu in tam kot lava razlije na povrπje. Vulkani pa niso le na povrπju, ampak tudi na dnu 

oceanov. Vzdolæ Atlantskega oceana je razpoka, kjer se Evropa z Afriko na eni strani in obe Ameriki na 

drugi strani oddaljujejo druga od druge za nekaj centimetrov na leto. V razpoki je mnogo podvodnih vulkanov. 

Razpoka se na severu zaËne na Islandiji, kjer je veliko termalnih vrelcev in vulkanov. 

Dele zemeljskega povrπja, ki se premikajo, imenujemo tektonske ploπËe. Poznamo 8 ploπË, ki se premikajo, 

zaradi Ëesar se na njihovih robovih pojavljajo vulkani. VeË o tem je mogoËe najti na svetovnem spletu: 

http://projekti.svarog.org/vulkani/lega_ognjenikov.html. 

46

Kamninam, ki nastanejo iz magme, pravimo magmatske kamnine. To je osnovna skupina kamnin, ki nastajajo 

s kristalizacijo raztaljene magme. V zgornji zemeljski plasti do globine debeline 15 km prevladujejo, 

saj je njihov deleæ 92 %. 

Ko magma predre zemeljsko skorjo in se kot lava razlije po zemeljskem povrπju, se lahko hitro ohladi, odda 

pline in se strdi. Pri hitrem strjevanju nastanejo predornine, ki jih sestavljajo drobnozrnati minerali. Pri 

ohlajanju zaËnejo v doloËenem temperaturnem obmoËju iz raztaljenih mineralov rasti zrnca kristalov. Ko se 

raztaljena kamnina ohladi do doloËene temperature, se rast kristalËkov zelo upoËasni. Takπna kamnina je 

bazalt, ki je podoben temnemu steklu, saj so kristalËki v njem premajhni, da bi jih opazili s prostim oËesom. 

»e magma pri prodiranju proti povrπini ne predre zemeljske skorje, se ohlaja poËasneje in zato zrastejo 

veËja zrnca mineralov. Taki kamnini pravimo globoËnina, ker nastane globoko pod povrπjem. Po dolgem 

Ëasu se lahko zaradi odnaπanja materiala ali erozije globoËnina pojavi na povrπju zemlje. Tak kamninski 

masiv je na Pohorju in na Koroπkem, kjer v kamnolomih lomijo granodiorit, Ëizlakit in granit. V teh kamninah 

opazimo zrnca mineralov s prostim oËesom. Zrnca so velika, ker se je kamnina ohlajala poËasi. V svetovnem 

merilu je najbolj razπirjena globoËnina granit, v Sloveniji, ki ima izjemno majhen deleæ magmatskih 

kamnin, pa tonalit. 

Ob magmi, ki je prodrla proti povrπini, se zaradi poviπane temperature lahko spremenijo kamnine v okolici. 

Kadar pride do takπnih sprememb, nastanejo metamorfne kamnine, pojav pa imenujemo kontaktna 

metamorfoza. Kadar metamorfoza zajema veËja obmoËja zemeljske skorje, jo imenujemo regionalna metamorfoza. 

Skrilave regionalne metamorfne kamnine so na primer filiti, blestniki in gnajsi. Skrilavec je metamorfna 

kamnina, ki nastane pod vplivom usmerjenega pritiska. Zaradi mineralov sljude se lepo razkolje v 

tanke ploπËe. Zaradi obstojnosti so skrilavec pogosto uporabljali za streπno kritino in πolske tablice (uËbenik, 

stran 29). 

Regionalna metamorfna kamnina je tudi marmor. Nastane iz apnenca pri tlaku, ki je desettisoËkrat veËji od 

normalnega zraËnega tlaka, in pri temperaturi 900 ºC. 

Usedline ali sedimentne kamnine pokrivajo dvanajst trinajstin slovenskega povrπja. Sedimentne kamnine 

se æe na videz jasno razlikujejo od magmatskih in metamorfnih kamnin. Imajo dobro izraæene plasti in 

pogosto vsebujejo fosile. Sestavljajo jih predvsem minerali kalcita, dolomita, kremena in glinencev. LoËimo 

tri vrste sedimentnih kamnin: klastiËne, kemiËne in biokemiËne. KlastiËne sedimentne kamnine so iz delcev 

drugih kamnin. KemiËne sedimentne kamnine so iz mineralov, ki se izloËijo iz vodne raztopine. BiokemiËne 

sedimentne kamnine nastanejo iz ostankov odmrlih organizmov. 

KlastiËne sedimentne kamnine nastanejo, ko voda, veter ali ledenik odluπËi kose kamnine, ki se usedajo 

na starejπe usedline. V sploπnem so produkt erozije, razpadanja, transporta in odlaganja kamnin. Tako nastanejo 

gruπË, prod, pesek, melj in glina. »e so ti delci med sabo vezani, dobimo breËo, konglomerat, 

peπËenjak, meljevec, glinovec in lapor. Vezivo je lahko karbonatno, kremenËevo, glineno ali iz æelezovih 

spojin. Æelezove spojine dajo kamnini rdeËkasto barvo. Kremenov peπËenjak je na primer iz kremenovega 

peska, ki je povezan s kremenovim vezivom. PiroklastiËna sedimentna kamnina je pri nas tuf. Nastala je iz 

usedlin vulkanskega pepela in je znaËilne zelenkaste barve. Uporablja se kot okrasni kamen. 

Kamena sol in siga sta kemiËni sedimentni kamnini. Velike kristale kamene soli uporabljamo tudi kot 

namizne svetilke in se z okuπanjem prepriËamo, da je slana. Kuhinjska sol je iz mnogo manjπih prozornih 

kristalËkov, ki jih dobro razloËimo z lupo. 

Podzemeljska voda se pretaka skozi razliËne kamnine in jih raztaplja. NajuËinkoviteje raztaplja dobro topne 

soli in jih odnaπa. Kuhinjska sol je dobro topna, zato jo je voda dodobra sprala s kopnega v morja. Slanost 

morij se je v toku zemeljske zgodovine poËasi poveËevala. Daljni predniki Ëloveka so preπli iz morij na 

kopno in v telesu ohranili takπno slanost, kot je bila takrat v morju. Danes je koncentracija soli v morjih pribliæno 

trikrat tolikπna kot v naπem telesu. 

47

Deæevnica, ki vsebuje ogljikov dioksid, z lahkoto raztaplja kalcit in na apnenËastih tleh oblikuje znaËilno 

povrπje, ki mu pravimo kras. Zanj so znaËilni kraπki pojavi, kot so ælebiËi, πkraplje, jame, brezna, vrtaËe, 

polja in soteske. Ko se v talni vodi raztopljeni kalcit (v obliki topnega kalcijevega bikarbonata) izloËi, nastajajo 

v razpokah in jamah sigaste tvorbe razliËnih oblik. V jamah je izhlapevanje zelo poËasno in kapniki 

rastejo poËasi: nekaj milimetrov v 100 letih. 

Kraπke pojave so najprej opisali na podroËju træaπkega Krasa. Po pokrajini Kras so tako v strokovno literaturo 

uvedli izraz kras za vse tovrstne povrπinske in podzemne pojave. 

BiokemiËne (in tudi kemiËne) sedimentne kamnine so apnenci, dolomiti in kreda. Apnenec je najbolj 

razπirjena kamnina pri nas. Sestavljen je iz majhnih kristalËkov kalcita (94 %), ki izvirajo iz lupin in ogrodij 

morskih organizmov, lahko pa se izloËijo tudi iz vode. V apnencu pogosto naletimo na fosile ali okamnine. 

To so okamneli ostanki æivali in rastlin, ki so æivele v preteklosti. Pogosto se v bolj ali manj spremenjeni obliki 

ohranijo trdi deli, organsko snov pa nadomesti mineralna snov, najpogosteje kalcit. Najstarejπi fosili so 

stari okoli 3500 milijonov let. Pomembni so, ker dokazujejo, da se je æivljenje razvijalo in da so danaπnje 

vrste zadnji Ëlen neprekinjene razvojne verige. 

Dolomit, ki je v Sloveniji tudi pogost, nastane tako, da se del kalcija nadomesti z magnezijem, zato je 

kalcijev magnezijev bikarbonat. Je bolj kruπljiv od apnenca. Juæna Slovenija je preteæno iz apnencev in 

dolomitov. 

Kreda ima porozno sestavo, je mehka in rada vpija vodo. Je iz drobnih kristalËkov kalcita, ki izvira iz 

iglokoæcev in foraminifer ali iz skeletov morskih rastlinic, ki so nekoË æivele v plitvih morjih. Zaradi plitvosti v 

teh morjih ni bilo dosti meπanja, zato je kreda zelo Ëista kamnina. V njej zelo redko najdemo fosile, Ëe pa 

jih, so zelo dobro ohranjeni. 

Kamnine sestavljajo minerali z doloËeno kemiËno sestavo. Mineralov je veË kot tisoË. Razpoznavnost 

posamezne kamnine doloËa le nekaj bistvenih mineralov. Razvrstimo jih v skupine karbonatov, silikatov, sulfidov, 

sulfatov, sljud, amfibolov, olivinov, glinencev in oksidov. DoloËimo jih glede na lastnosti in znaËilni 

videz, pa tudi po reakciji na razredËeno solno kislino. Kalcit pri tem zaπumi, ker se sproπËa ogljikov dioksid, 

galenit pa oddaja smrdljivi vodikov sulfid. 

Poleg sijaja, barve, prosojnosti, gostote in razkolnosti je pomembna lastnost mineralov tudi njihova trdota. 

Pogosto se uporablja Mohsova trdotna lestvica, ki ima 10 stopenj. PriËne se z najmehkejπim mineralom, 

lojevcem, s trdoto 1, sledi sadra (trdota 2), ki ima podobno trdoto kot noht. Sledijo kalcit (trdota 3 — kot 

bronast kovanec), fluorit (trdota 4, tako kot æelezen æebelj), apatit (trdota 5, kot steklo), ortoklaz (trdota 6, 

kot rezilo æepnega noæa), kremen (trdota 7, kot jeklen noæ), topaz (trdota 8, kot smirkov papir), korund 

(trdota 9) in diamant (trdota 10). 

Poleg kamnin pokriva zemeljsko povrπje tudi prst. Nastane iz delcev preperelih kamnin ter ostankov odmrlih 

rastlin in æivali, ki se med seboj pomeπajo, a se ne sprimejo. Humus se od prsti razlikuje po tem, da je 

temnejπi in vsebuje le organske snovi, ki so v procesu razgradnje. 

Preperevanje kamnin je fizikalno in kemiËno. Pri prvem naËinu se kamnina drobi na manjπe kose brez 

kemiËnih in mineraloπkih sprememb zaradi spreminjanja temperature, zaradi delovanja vode v razpokah, 

zaradi vetra, vegetacije in rasti mineralov v razpokah. Pri kemiËnem preperevanju prihaja do kemiËnih sprememb 

na mineralih, ker iz njih nastajajo novi minerali ali se spremenijo v topne minerale v raztopini. 

Preperevanje poteka na tistem delu povrπine minerala, ki je v stiku s povrπinsko vodo in v njej raztopljenimi 

kislinami. Kisline nastanejo pri raztapljanju plinov iz ozraËja, predvsem ogljikovega dioksida. 

Pri obeh naËinih preperevanja posredno ali neposredno sodelujejo organizmi. 

Kamnine s pridom uporabljamo kot material v gradbeniπtvu. Zglede najdemo pri æivalih, saj si nekatere 

æivali gradijo prebivaliπËa iz papirja (ose, srπeni) in iz blata in peska (lastovke), liËinke mladoletnice prebivajo 

pod vodo v tulcu, ki je zlepljen iz kamenËkov. 

48

Apnenec je v æivalskem svetu pogost gradbeni material. Lupine πkoljk so iz apnenca. Rastejo poËasi, in ker v 

njih ni luknjic, so zelo trdne. V gradbeniπtvu uporabljamo apno in cement za izdelavo malte in betona. 

Beton je odporen proti vodi, zato ga uporabljamo za zunanje dele zgradb. Malta je slabo odporna proti 

vodi, zato jo uporabljamo le v suhih prostorih kot vezivo med zidaki ali za omete. 

Malta in beton se dodobra strdita πele po nekaj tednih. Za strjevanje potrebujeta plin ogljikov dioksid, ki je 

na voljo iz zraka. Beton potrebuje pri strjevanju poleg ogljikovega dioksida tudi vodo. 


Tako kot druge predmete tudi kamne najprej pogledamo, potipamo, vËasih razimo s trdim predmetom. 

Najprej poskuπamo doloËiti razlike med kamni na pogled, otip in po trdoti. 

Na pogled ocenimo barvo kamnov pri naravni svetlobi. Nekateri, na primer kamena strela, so lahko 

brezbarvni. 

Za mineral je znaËilna tudi barva, ki jo ima Ërta na trdi hrapavi podlagi — na primer na hrapavi beli porcelanasti 

ploπËici. VËasih sta lahko dva enaka minerala zaradi primesi ali razliËnih pogojev nastanka razliËne barve, a se 

barvi Ërt ujemata. 

Glede na to, koliko svetlobe prepuπËa mineral, je lahko prozoren, prosojen ali neprozoren. Podobna lastnost 

mineralov je sijaj, ki je odvisen od povrπinske strukture (gladkosti) in prosojnosti minerala. Kamena sol ima na 

primer masten sijaj, muskovit ima bisernega, kalcit steklastega in opal mavriËni sijaj. 

Pri tipanju kamnov lahko poleg povrπinske teksture doloËimo tudi fizikalne lastnosti, kot sta toplotna prevodnost 

in toplotna kapaciteta. Tako so kovine na otip hladne, les pa je toplejπi, Ëeprav sta imela oba vzorca 

enako temperaturo, ko smo se ju dotaknili. Podobno razliko opazimo, ko potipamo kos granita ali marmorja 

in kos luknjiËave kamnine, na primer krede ali ægane gline. 

Ali s kredo lahko piπemo po voπËeni sveËi? 

Da! Kreda je trπa od voska in v njem pusti razo. 

Kaj pa s svinËnikom? 

Tudi svinËnik je trπi od voska, zato ga razi. Ker je papir trπi od svinËnika, svinËnik na njem pusti Ërto. 

Zakaj lahko s svincem piπemo po papirju? 

Svinec je zelo mehak mineral, celo mehkejπi od nohta, zato pusti na belem papirju temno Ërto. Tudi bela krpa, 

s katero podrgnemo po svincu, postane tam temna. 

S Ëim steklar reæe steklo? 

Steklo reæemo z diamantno konico. Pogosto imajo noæi za steklo kolesce, ki ima na obodu prilepljene koπËke 

diamanta. To si lahko ogledamo pod lupo. PouËen bi bil obisk pri steklarju, ki bi lahko razloæil naËine rezanja 

in bruπenja stekla. Plakat! 

S takimi in podobnimi vpraπanji utrdimo poznavanje razlike med Ërto in razo, kar je pomembno za 

razumevanje trdote. 

Kako razvrπËamo kamne po trdoti? 

Pri tej dejavnosti si sami doloËimo trdotno lestvico, ki je lahko tudi drugaËna od tiste, ki je predlagana v 

delovnem zvezku (noht, baker, æelezo). Ko smo doloËili primerke, ki jih æebelj razi in ki pustijo Ërto na bakreni 

ploπËi, jih lahko razvrstimo po trdoti znotraj te skupine tako, da razimo recimo prvega ob drugega. Tisti predmet, 

na katerem ostane Ërta, je trπi. 

Primerek, ki je trπi od nohta in mehkejπi od bakra, bo na nohtu pustil razo, na bakru pa Ërto. 

Ker ima naπa trdotna lestvica tri stopnje, smo vzorce razvrstili v πtiri skupine (mehkejπe od nohta, trπe od nohta 

in mehkejπe od bakra, trπe od bakra in mehkejπe od æeleza, trπe od æeleza). 

Teæave lahko nastopijo zaradi primesi, ki jih pogosto vsebujejo vzorci kamnin. V mehki kredi so lahko koπËki 

49

mnogo trπega roæenca, ki bo pri poskuπanju razil baker, hkrati pa bo na njem ostala bela Ërta. 

Kako lahko vidiπ nekaj, Ëesar pred teboj ni videl πe nihËe? 

Pri razbijanju kamnov s kladivom si moramo nadeti varnostna oËala. Kamen je najbolje zaviti v papir ali krpo, 

da drobci ne odletijo naokoli. Tudi gledalci morajo nositi zaπËitna oËala. Razbijanje opravimo na prostem ali pa 

æe razbite vzorce prinesemo v razred. Za varen naËin razbijanja majhnih kamnov v razredu lahko uporabimo 

meter ali veË dolgo kartonsko cev. Cev stoji pokonci na tleh in pokriva masivno kovinsko podlago z majhnim 

kamnom (premera okoli en centimeter). V cev na ta kamen spustimo kocko iz trde kamnine. 

Opiπi sestavo kamna. 

Potrebujeπ razliËne kose kamnov, ki so ostali od prejπnjega poskusa, in lupo. 

Pod lupo si dobro oglej kamnino na sveæem prelomu in na drugi povrπini. Najraznovrstnejπe kamne najdemo 

na prodiπËu veËje reke. 

Kako nastane sedimentna kamnina? 

Poudariti moramo, da pri tej dejavnosti, ki je opisana v delovnem zvezku, nastane umetni kamen in da sedimentna 

kamnina nastane na podoben naËin v mnogo daljπem Ëasu. »e uporabite druga veziva, je treba 

delati z zaπËitnimi rokavicami. Da pogledate v notranjost kamna, ga lahko prelomite ali pa zbrusite z brusilnim 

papirjem. 

Kako dokaæemo vsebnost karbonatov v kamnini? 

Pri delu z razredËeno klorovodikovo kislino je treba uporabljati zaπËitna oËala in rokavice ter si zaπËititi obleko. 

Pri reakciji karbonatov s klorovodikovo kislino se sproπËa ogljikov dioksid; ima znaËilen vonj, ki ga doloËa 

uporabljena kislina. Poskuπamo lahko tudi z razredËeno ocetno kislino (kis) in s fosforno kislino, ki ju s pridom 

uporabljamo za ËiπËenje vodnega kamna. Reakcija je intenzivnejπa, Ëe kislino segrejemo. 

Kako so nastale kamnine? 

Z malo domiπljije je dejavnost lahko zelo zanimiva. Vsak uËenec si lahko izbere nekaj snovi iz velike razpredelnice, 

ki jo pripravi uËitelj, in se podrobneje pouËi o tem, kako je snov nastala in iz katerih sestavin je. Primerni 

so predmeti, ki jih pogosto uporabljamo in so iz kamnin ali mineralov ali so iz njih nastali. Na primer: minice 

svinËnika naredijo tako, da mineralu grafitu primeπajo glino. VeË gline pomeni veËjo trdoto svinËnika. Nekateri 

kuhinjski pulti so iz umetnega kamna. Pozanimati bi se bilo treba, kako tak kamen naredijo. UËence spodbujamo, 

da sami poiπËejo æelene podatke, in jih usmerimo k virom informacij. 

Prst 

Prst oz. tla so del litosfere, s katero so æiva bitja najbolj neposredno v stiku. »loveku tla zagotavljajo hrano, 

obleko, bivaliπËa … Proces nastanka tal (prsti) je dolgotrajen, πe posebej v gorskem svetu. Prst nastane ob 

delovanju klimatskih in topografskih (znaËilnosti zemeljskega povrπja) razmer ter delovanju æivih bitij na kamnine. 

Gre za: 

• raztapljanje in preperevanje kamnin, 

• rast in odmiranje rastlin in drugih æivih bitij ter 

• erozijo, ki mora biti poËasnejπa od nastajanja prsti. 

Zaradi naËina nastanka prsti (tal) ima prst znaËilno slojevito zgradbo: 

• horizont A — sveæi in razpadajoËi organski ostanki (humus); 

• horizont B — odlaganje mineralov, ki se spirajo iz zgornjega horizonta A; 

• horizont C — matiËna kamnina. 

Malta in beton 

Kako naredimo malto in kakπne so razlike med razliËnimi vrstami malt? 

Malta je jedka, zato pri delu z njo uporabljamo zaπËitna oËala in rokavice. 

Primerna podlaga za malto je opeËnati zidak ali streπnik, ki vodo iz malte vpije in se ga malta dobro 

oprime, da laæe preizkuπamo trdoto. »e smo vzorce naredili v πoli, naj bodo na vidnem mestu, da lahko 

50

opazujemo spremembe πe nekaj dni. 

Malta z dodatkom cementa je temnejπa, bolj trda in manj luknjiËava. 


1. Po tabli piπemo s kredo, ker je mehkejπa od table. Zakaj ne piπemo po tabli z voskom in s svinËnikom, 

ki sta tudi mehkejπa od table? 

Pomembna je tudi barva Ërte. Na beli tabli bi se dobro videl tudi svinËnik. 

2. Razvrsti kamnine po nastanku. 

Kamnine so v osnovi magmatske. LoËimo predornine in globoËnine. Zaradi erozije, odnaπanja in 

usedanja lahko dobimo sedimentne kamnine. Vse kamnine se lahko zaradi zunanjih vplivov spremenijo. 

Pri poveËanem tlaku in/ali temperaturi nastanejo metamorfne kamnine. 

3. Katere vrste kamnin je v Sloveniji najveË? Pribliæno kolikπen deleæ je je? 

Pribliæno dvanajst trinajstin je sedimentnih kamnin. 

4. Opiπi postopek za doloËitev trdote kamnin. 

Postopek je opisan pri dejavnosti. 

5. JajËna lupina je trdna, Ëeprav je iz karbonatov, ki so mehki. Diamant se zdrobi, Ëe po njem udarimo s 

kladivom, Ëeprav je najtrπi mineral. Navedi πe nekaj primerov in razloæi razliko med besedama trd in trden. 

Iz papirja naredimo valj, ga postavimo na mizo in nanj postavimo knjigo. Papir je mehak, valj pa zaradi 

svoje oblike trden. Sipina kost in πkoljËna lupina sta iz podobnega materiala, pa se po trdoti razlikujeta 

zaradi notranje zgradbe. Trdnost dobi predmet zaradi naËina gradnje, trdota pa je lastnost materiala. 

6. Kaj je prst? 

Prst je zgornji sloj zemeljskega povrπja, ki ga sestavljajo ostanki odmrlih rastlin in æivali ter razliËno debeli 

delci kamnin, med katerimi je veliko zraka. 

7. Kako nastane prst? 

Nastane s preperevanjem kamnin. Tako dobimo preperelino. Ko ji primeπamo humus, ki je iz ostankov 

rastlin in æivali, dobimo prst. 

8. Naπtej, kje uporabljamo granit v gradbeniπtvu. 

Granit uporabljamo kot okrasni in gradbeni kamen. 

9. V morju se v desetih letih nabere za en milimeter usedlin. Koliko let je nastajala usedlina, ki je debela 

15 m? 

15 m je 15 000 mm. »e je za vsak milimeter potrebnih 10 let, se 15 m usedlin nabere v 150 000 letih! 

10. Nekatere nevarne snovi hranimo v stekleniËkah. Kje so bolj na varnem: na polici ali na tleh? 

Bolj varne so na tleh, ker je manj verjetno, da bodo padle na tla in se razbile. Varneje jih je hraniti v 

plastenkah. 

STROKOVNA LITERATURA IN SPLETNE STRANI 

• Kratek zapis o nastanku kamnin: www2.arnes.si/~gkrsloka7/gradiva/kamni.doc 

• Kamninska zgradba Slovenije: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/kamnine/kamninskazgradba.htm 

• O krasu in kraπkih pojavih: http://www.osmica.it/cantina/nas_kras/index.asp 

• O preperevanju: http://www.bf.uni-lj.si/cpvo/Novo/SF_Preperevanje_SI.htm 

• O mineralih in fosilih: 

• Joæe in Jure Kuzman: Opal. Samozaloæba, 1997. 

• Borut Razinger: Svet dragih in okrasnih kamnov. Samozaloæba, 2003. 

• Dr. R. F. Symes: Minerali in kamnine. Pomurska zaloæba, 1990. 

51

• Marjan Æoræ, Aleksander ReËnik: Kremen in njegovi pojavi v Sloveniji. Galerija Avsenik, 1998. 

• Jernej PavπiË: Fosili, zanimive okamnine iz Slovenije. Tehniπka zaloæba Slovenije, 1995. 

• Bogdan Jurkovπek, Tea Kolar Jurkovπek: Fosili v Sloveniji. Didakta, 1992. 

• Vasja Mikuæ (et al.): Seidlova geoloπka zbirka. Gimnazija Novo mesto, 1998. 

• Geologija: 

• Geologija; naravoslovni atlasi. Mladinska knjiga, 1991. 

• Marjan KruπiË, ur.: Zemlja; velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, 1982. 

• Marjana Honigsfeld AdamiË, ur.: Slikovni slovar Zemlje. Mladinska knjiga, 1995. 

• John Farndon: Leksikon Zemlje. Mladinska knjiga, 2000. 

• Dorling Kindersley: Enciklopedija znanosti, poglavje Zemlja. Slovenska knjiga, 2000. 

• Kamnine (zgibanka). Zoo Ljubljana, 2001. 

• Vid GregoraË: Mali leksikon geologije. Tehniπka zaloæba Slovenije, 1995. 

• Kraπki pojavi z veliko slikovnega materiala: 

• Bogdan Kladnik: Lepe slovenske jame. Zaklad, 2003. 

• Bogdan Kladnik: Terra mystica. Zaklad, 1991. 

• Bogdan Kladnik, Clara Ferlatti: Okus teme. Zaklad, 1998. 

• Matjaæ Puc: Vilenica. Kulturni center SreËka Kosovela Seæana, 2000. 

• Andrej Hudoklin, ur.: Kostanjeviπka jama. Jamarski klub Novo mesto, Klub jamarjev Kostanjevica na 

Krki, 2002. 

• SreËko ©ajn, Peter HabiË: Postojnska jama. Postojnska jama turizem, 1990. 

• Pavel Kunaver: Kraπki svet in njegovi pojavi. Mladinska knjiga, 1957. 

• Matjaæ Chvatal: Brezno. Matit, 1996. 

• Giovanni Badino, Dorotea Verπa: Jame in jamarji; vse, kar ste æeleli vedeti o jamarstvu, pa niste imeli 

koga vpraπati. Jamarska zveza Slovenije, 1998. 

• Kamnine v Sloveniji: 

• Juæica Curk: Pohorski tonalit. Mineral, 2002. 

• Breda MirtiË, ur.: Slovenski naravni kamen. MZT, Restavratorski center RS, 1999. 

52

RASTLINE 

na polju 


• Razlikujejo med njivo in poljem. 

• Spoznajo znaËilne predstavnike rastlin na njivi in polju. 

• Spoznajo, da je poljπËine vzgojil Ëlovek z umetnim izborom. 

Nekatere rastline imajo za Ëloveka poseben pomen. Uporabljamo jih za hrano, zdravila ali surovine za 

izdelavo zdravil in krmo za domaËe æivali. Poleg tega so rastline pomembne surovine v razliËnih industrijskih 

panogah. Naπe æivljenje je neloËljivo povezano z rastlinami. »lovek je zaËel rastline gojiti æe pred pribliæno 

10 000 leti. Danes poznamo veË tisoË vrst in sort kulturnih rastlin. 

Kriænice 

Prva druæina kulturnih rastlin na polju, ki jo obravnavamo v uËbeniku, so kriænice. Na primeru kriænic predstavimo 

umetni izbor, pri katerem je Ëlovek izbiral tiste rastline, ki imajo zanj zaæeleno lastnost. Nastala je 

paleta razliËnih sort rastlin iz divjega kapusa (Brassica oleracea). Druæino kriænic skoraj v celoti sestavljajo 

zelnate rastline, ki so pogostejπe na severni polobli. Cvet je iz πtirih Ëaπnih in πtirih venËnih listov, ki si stojijo 

nasproti v obliki kriæa. Ima πest praπnikov (dva kratka in πtiri dolge) in eno plodnico. Cvetovi oblikujejo grozdasta 

socvetja. Plodovi kriænic so navadno luski ali luπËki, redkeje pa oreπki. Med kriænicami so mnoge 

pomembne kulturne rastline (glej preglednico 2). 

Slovensko ime Latinsko ime Uporabni deli rastlin 

brokoli Brassica oleracea italica mlada socvetja zelene, πkrlatne ali bele barve 

cvetaËa Brassica oleracea botrytis mlada socvetje πkrlatne ali bele barve 

brstiËni ohrovt Brassica oleracea gemmifera Majhni stranski poganjki. Poganjke zaËnemo pobirati 

na spodnjem delu stebla, ko so veliki kot oreh. 

Vsaka rastlina daje pridelek do 8 tednov. 

glavnato zelje Brassica oleracea capitata RdeËi ali zeleni listi, zrasli tesno skupaj, oblikujejo glavo 

— glavnato zelje. 

ohrovt Brassica oleracea sabauda nagubani in valoviti zeleni listi, zrasli tesno skupaj 

nadzemna koleraba Brassica oleracea gongyloides moËno odebeljeno steblo, iz katerega posamiËno in v 

skupini poganjajo listi 

podzemna (rumena) Brassica napus napobrassica moËno odebeljena korenina, 

koleraba ali kavlja 

spodnji deli listov in steblo 

repa Brassica rapa rapa odebeljena korenina, ki jo uporabljamo naribano, 

kot kislo repo 

oljna repica Brassica rapa sylvestris Semena vsebujejo 40—50 % olj, ki se uporabljajo v 

prehrani in v pridelavi mil. 

bela gorjuπica ali Sinapis alba Semena vsebujejo 35 % in veË gorËiËnih olj. 

gorËica 

54

Trave 

VeËinoma so trave zelnate rastline, ki imajo kolenËasto in votlo steblo. Enostavni, dvoredno nameπËeni, 

vzporedno æilnati listi z listno noænico obdajajo steblo. Cvetovi so zdruæeni v socvetja — klaske. V klasku so 

trije tipi plev: ogrinjalni plevi, krovne pleve in predpleva. V zalistju krovnih plev se razvijejo cvetovi s tremi 

praπniki in plodnico. Iz vsake plodnice se razvije plod — pπeniËno zrno — to je oreπek z zraslim osemenjem. 

Na krovnih plevah se lahko razvijejo πËetinasti izrastki — rese. Trave so vetrocvetke. Njihova socvetja so latasta 

(oves, proso, riæ), klasasta (pπenica, jeËmen) in prstasta (koruza). Botanik prof. dr. Tone Wraber pravi, da 

so trave dobrotnice Ëloveπtva. 

• Najstarejπe znano æito je jeËmen. Gojili naj bi ga æe v mlajπi kameni dobi (4000 let pr. n. πt.) v centralni 

Aziji in Mezopotamiji. JeËmen se danes najveË uporablja za pridobivanje slada, ki ga uporabljajo v pivovarstvu. 

Iz njega pridelujemo tudi jeπprenj. 

• V svetovni produkciji æit je na prvem mestu pπenica. Prve najdbe dolgoklasaste pπenice, ki jo poznamo 

danes, so iz æelezne dobe (800—500 pr. n. πt.). Izvira iz Male Azije, z Bliænjega vzhoda in iz Severne 

Amerike. 

• Ræ so iz Azije skupaj s pπenico prinesli v Evropo kot plevel. Ker je dobro kljubovala vremenskim razmeram 

v Evropi, je postopoma prevzemala vlogo æita. 

• Tudi oves se je razvil iz æitnih plevelov. Izvira iz zahodne Azije in vzhodne Evrope. 

• Domovina riæa je Kitajska. Od tam se je πiril v druge deæele. V Evropi so ga zaËeli prvi gojiti Italijani v 

15. stoletju. Danes s pomoËjo namakalnih sistemov gojijo riæ v vseh deæelah s primernim podnebjem. 

• S koruzo smo se Evropejci prviË seznanili ob odkritju Amerike. Indijanci so koruzo gojili od Kanade do 

Argentine. Danes jo pridelujemo po vsem svetu. 

• Sladkorni trst je tri do pet metrov visoka trava tropskih krajev, iz katere pridelujemo sladkor. Domovina 

sladkornega trsta je jugovzhodna Azija. 

Metuljnice 

Metuljnice so zelnate in olesenele rastline. Imajo znaËilen, metuljasto oblikovan dvospolni cvet, po katerem 

se druæina imenuje. Cvet sestavljajo veËinoma cevasta Ëaπa, 5 venËnih listov, 10 praπnikov in pestiË. VenËni 

listi metuljastega cveta imajo svoja imena: zgornji venËni list se imenuje jadro, desno in levo od plodnice in 

praπnikov sta krili, s spodnje strani pa plodnico in praπnike obdaja ladjica, ki jo sestavljata dva venËna lista. 

Iz cveta se razvije plod — strok. Zaradi tega se za druæino metuljnic pogosto rabi tudi izraz stroËnice. 

Preglednica 3: Metuljnice 

Slovensko ime Latinsko ime Uporaba 

grah Pisum sativum prehranjujemo se s semeni iz stroka 

navadni fiæol Phaseolus vulgaris prehranjujemo se s semeni iz stroka 

stroËji fiæol Phaseolus vulgaris vulgaris prehranjujemo se s celim strokom 

laπki fiæol Phaseolus coccineus prehranjujemo se s celim strokom 

bob Vicia faba prehranjujemo se s semeni iz stroka 

soja Glycine max prehranjujemo se s semeni iz stroka 

Ërna detelja Trifolium pratense krmna rastlina 

plazeËa detelja Trifolium repens krmna rastlina 

krmni grah Pisum sativum arvense krmna rastlina 

55

Razhudnikovke 

Paradiænik, krompir, paprika, feferoni … sodijo v druæino razhudnikovk. To so zelnate ali grmiËaste rastline. 

Imajo dvospolne, veËinoma zvezdaste cvetove, sestavljene iz petih Ëaπnih in petih venËnih listov, ki so do 

polovice dolæine zrasli skupaj, praπnikov in ene plodnice. Plod je mnogosemenska glavica (kristavec) ali 

jagoda (paradiænik, krompir, paprika …). 

• Krompir izvira iz Juæne Amerike, kjer ga gojijo æe veË kot 4000 let. V Evropo so ga zanesli πpanski 

pomorπËaki okrog leta 1570. Danes je Ëetrta najpomembnejπa kulturna rastlina na svetu, takoj za 

pπenico, koruzo in riæem. Stebelni gomolji krompirja vsebujejo veliko πkroba, 3 % beljakovin in nekaj 

vitamina C. Na ozemlju Slovenije so krompir sprva dajali æivini, jesti pa so ga zaËeli v Ëasu Marije 

Terezije, ki je leta 1767 izdala odlok o obveznem sajenju krompirja. 

• Paradiænik je rastlina z uæitnimi rdeËimi plodovi. Izvira iz Srednje in Juæne Amerike. Ob odkritju 

Amerike so jo v Evropo zanesli pribliæno ob istem Ëasu kot krompir. Z ælahtnjenjem so po svetu vzgojili 

ogromno πtevilo sort, ki se med seboj razlikujejo tako po rasti, obliki plodov (npr. Ëeπnjevci, volovsko 

srce) in Ëasu zorenja kot tudi po barvi plodov in okusu. V veËjem delu Evrope je bil na zaËetku 

prejπnjega stoletja bolj okrasna kot prehrambna rastlina, saj so njegovi plodovi redkokdaj dozoreli. 

Njegovo pravo vrednost so spoznali πele med prvo svetovno vojno. Vsebuje veliko sladkorja, karotena, 

C-vitamina, magnezijevih in fosforjevih snovi. Najnovejπe raziskave kaæejo, da prepreËuje raka na prostati. 

• Iz Amerike so k nam zanesli tudi papriko, ki vsebuje veliko vitamina C in provitamina A. Ima uæitne 

plodove rdeËe, rumene, oranæne ali zelene barve. Prve sledi gojenja paprike segajo 9000 let nazaj v 

Mehiko. Sprva naj bi gojili pekoËe paprike; te je odkril tudi Kriπtof Kolumb in papriko poimenoval 

poper. V Evropi so jo zaËeli pridelovati v 16. stoletju. 

• Feferoni so pekoËe majhne paprike, ki vsebujejo pikantne spojine (kapsaicin, dihidrokapsaicin), katerih 

vsebnost se med razliËnimi sortami zelo razlikuje. Manjπe koncentracije vsebujejo zeleni feferoni, veËje 

Ëili in najveËje rdeËi feferoni. 

• JajËevec ima velike temno vijoliËaste plodove. Gojijo ga preteæno v juænih predelih Evrope, ker je 

obËutljivejπi za mraz. Izviral naj bi iz Indije, kjer so ga gojili æe pred 3000 leti. V Evropi je bil sprva okrasna 

rastlina, ob koncu 15. stoletja pa so ga zaËeli uporabljati v prehrani. 

• Tobak je zelo znana industrijska rastlina med razhudnikovkami. To je strupena rastlina. Posuπene liste se 

kljub znanim negativnim posledicam kajenja sploπno uporablja po vsem svetu. 


Pri obravnavi rastlin na polju smo vzeli za izhodiπËe predznanje o kulturnih rastlinah in zgodovini poljedelstva, 

ki ga uËenec osvoji pri predmetu Naravoslovje in tehnika v 5. razredu devetletke. V zaËetku podpoglavja 

Rastline na polju tako nadgradimo spoznanja o gojenju kulturnih rastlin z novim pojmom umetni izbor (str. 

36). Sledi obravnava pomembnejπih druæin kulturnih rastlin (kriænice, trave, razhudnikovke, metuljnice) ter 

krmnih in industrijskih rastlin. Na primeru kriænic pojasnimo Ëlovekovo izbiranje rastlin — umetni izbor. 

Vsako druæino poljπËin pojasnimo tako, da uËenec s pomoËjo naloge v delovnem zvezku — z opazovanjem 

rastlinskih delov in njihovih znaËilnosti — razvrπËa poljπËine v druæine (kriænice, metuljnice, razhudnikovke, 

trave). Znanje o uæitnih delih poljπËin uËenec nadgradi v snopiËu Kaj vem o rastlinah. 

56


1. Dopolni manjkajoËe besedilo! 

Proces izbiranja rastlin, pri katerem sodeluje _Ëlovek_, imenujemo _umetni_ izbor. Rastline, ki so nastale 

z __umetnim___ izborom, imenujemo kulturne rastline. 

2. Kaj so poljπËine? 

PoljπËine so rastline, ki jih pridelujemo na polju. 

3. Katere poljπËine ne uvrπËamo med kriænice? 

Pravilen odgovor: d 

4. Naπtej vsaj 3 poljπËine, ki jih uvrπËamo med trave! 

pπenica, koruza, jeËmen, riæ, ræ, proso, oves 

5. V katero skupino poljπËin uvrπËamo paradiænik? 

Pravilen odgovor: c 

6. Kaj je strok? 

Plod fiæola, graha, boba … 

7. Razvrsti poljπËine glede na njihove uporabne dele! 

Ime poljπËine 

Uporabni del poljπËine 

korenina steblo listi cvet seme/plod 

repa 

 

krompir 

 

zelje 

brokoli 

 

 

bob 

jajËevec 

buËa 

bombaæ 

sonËnica 

hmelj 

 

 

 

 

 

 


• Andrej MartinËiË in sod.: Mala flora Slovenije. KljuË za doloËanje praprotnic in semenk. TZS, 1999. 

• David Gerald Hessayon: Zelenjava. MK, 1997. 


• Matthew Biggs: Zelenjava. DZS, 1999. 

• Oxfordova ilustrirana enciklopedija æive narave. DZS, 1995. 

57

ÆIVALI 

na polju 


• Spoznajo, da je polje stalno in zaËasno bivaliπËe nekaterih æivali. 

• Spoznavajo æivali na njivi in polju. 

• Znajo povezati ustrezne rastline in æivali v prehranjevalno verigo. 

• Razumejo pojem ≈πkodljivec« kot posledico Ëloveπke koristoljubnosti. 

Siva vrana 

Siva vrana je pogosta gnezdilka v Sloveniji. Odrasle ptice so stalnice, ki vse leto preæivijo v svojem okoliπu. 

Mlade vrane so znane po tem, da se v zimskem Ëasu klatijo. Vrana je izredno prilagodljiva vrsta, ki naseljuje 

razliËne habitate. Na polju jih najveËkrat opazimo na pravkar preorani ali pognojeni njivi, kjer iπËejo æuæelke, 

semena in manjπe sesalce. Vrana se hrani tudi z mrhovino, mladimi zelenimi poganjki in jajci. Je redna 

obiskovalka smetiπË in deponij. V zimskem Ëasu priletijo k nam v velikih jatah tudi poljske vrane, gnezdi pa 

le nekaj posameznih kolonij v severni in vzhodni Sloveniji. 

Navadna postovka 

V zadnjih desetletjih postaja navadna postovka vse bolj ogroæena ptica ujeda. Vzrok so predvsem kemiËni 

strupi na polju, ki se kopiËijo v njeni hrani. Postovke se hranijo predvsem z glodalci, manjπimi ptiËi in veËjimi 

æuæelkami. Med oprezanjem za hrano pogosto lebdijo v zraku. Æivijo na odprtih poljih z drevjem, v bliæini 

naselij, skalovja in v veËjih parkih. 

Kanja 

Je sploπno razπirjena ptica ujeda v Sloveniji, zato smo jo tudi uvrstili med obravnavane æivali na polju. 

SreËamo jo lahko od morja pa do zgornje drevesne meje. Hrani se preteæno z majhnimi sesalci, njena hrana 

pa so tudi polæi, plazilci in æuæelke. Æivi v gozdovih z jasami, v bliæini polj in travnikov. 

Sokol selec 

Sokol selec æivi v odprtih pokrajinah. Hrani se s ptiËi, ki jih lovi v letu. Zanimivo je, da sokoli ne delajo 

gnezd, ampak navadno gnezdijo v gnezdih vran, srak ali pa kar na skali. V Sloveniji je redko opaæena ptica. 

V uËbeniku jo obravnavamo kot primer ptice, katere πtevilnost se je zmanjπala zaradi uporabe zaπËitnih 

sredstev (DDT-ja) na poljih. 

Voluhar 

Voluhar je glodalec, ki se hrani preteæno z rastlinami. Kot vse voluharice pozimi ne hibernira. Tik pod snegom 

koplje rove, ki so lepo vidni, ko spomladi kopni sneg. Na poljih so pogosto vidni tudi nesimetriËno 

oblikovani, krtinam podobni kupi zemlje, ki so delo voluharjev. Zanimivo je, da voluharice spolno dozorijo 

æe nekaj tednov po rojstvu. To gre pripisati dejstvu, da voluharice æivijo zelo kratek Ëas. Literatura navaja, da 

v Ëasu najintenzivnejπega razmnoæevanja samo 70 % æivali preæivi do drugega meseca. 

Bramor 

Bramor je æuæelka, ki ima sprednje noge oblikovane v lopatice. Z njimi koplje po zemlji in si dela rove. 

VeËino svojega æivljenja preæivi pod zemljo. Odrasli bramorji imajo razvita krila, s katerimi lahko letijo na 

krajπe razdalje. Hranijo se s podzemnimi deli rastlin in povzroËijo, da se rastline posuπijo. Samci se ob mraku 

oglaπajo ob vhodu v πirok, posebej za to narejen rov, ki s svojo akustiËno obliko ojaËa njihovo cvrËanje. S 

58

tem privabijo samico; ta se veËkrat zapored pari z istim samcem. Samica v gnezdo pod zemljo odloæi do 

300 jajËec in skrbi za izlegle potomce. 

Koloradski hroπË 

Koloradski hroπË je rastlinojedec. Leta 1874 so ga skupaj s krompirjem v Evropo zanesli iz Severne Amerike. 

Samica odloæi do 500 jajËec in iz njih se po petih dneh izvalijo liËinke rdeËkasto rumene barve. 

Prehranjujejo se z listi krompirja in drugih razhudnikovk. LiËinke zelo hitro rastejo, se zabubijo in po 6 tednih 

kot odrasli osebki æe leæejo jajËeca. 


Izbor æivali, ki jih obravnavamo na polju, temelji na predhodnem pregledu uËbenikov naravoslovja (in 

tehnike) za 4., 5. in 7. razred devetletke. Da bi se æivali ne ponavljale iz leta v leto, smo iz obravnave 

izkljuËili poljskega zajca, srno in lisico, ki bi sicer prav tako sodili na polje. 

V uËbeniku na straneh 44 in 45 uËencu predstavimo nekaj pogostih æivali, ki jih lahko sreËamo na polju. Z 

opisi teh æivali pojasnimo njihovo medsebojno odvisnost. Poudarimo predvsem njihove lastnosti in 

znaËilnosti, ki koristijo ravnovesju na polju. Pri obravnavi æivali na polju vam je lahko v pomoË zgoπËenka, 

kjer lahko uËenec prisluhne oglaπanju æivali. Ker je polje antropogeno okolje, nas zanima tudi pomen æivali 

za Ëloveka. Vpeljemo pojem ≈πkodljivec«, ki ga v naslednjih poglavjih πe veËkrat utrdimo na drugih primerih. 

S tem pojmom ljudje oznaËujemo æiva bitja, ki πkodujejo pridelku oziroma zmanjπujejo njegovo koliËino 

in kvaliteto. V oËeh Ëloveka sta bramor in koloradski hroπË πkodljivca, uËencu pa je seveda treba pojasniti, 

da je za rastlinojede æivali na polju najveËji ≈πkodljivec« Ëlovek, saj porabi zase veËino pridelkov na polju. 

Poznavanje prehranjevalnih spletov na polju utrdimo z nalogo v delovnem zvezku. UËenci lahko reπijo tudi 

raËunalniπko igrico na zgoπËenki, kjer æivali in rastline na polju povezujejo v prehranjevalne verige. 

Reπitev 2. naloge (prehranjevalni splet) v delovnem zvezku: 

zrno pπenice 

zajec 

kokoπ 

zelje 

gosenica 

lisica 

krompir 

koloradski hroπË 


1. Katere izmed naπtetih æivali se hranijo z rastlinami? 

Pravilni odgovori: b, d, e 

Na zgoπËenki Naravoslovje 6 je naloga, v kateri uËenec povezuje fotografije æivih bitij na polju med seboj v 

prehranjevalne verige. Za pomoË pri iskanju povezav so uËencu na voljo opisi prehrane posameznih æivali. 

Pravilnost narejenih povezav lahko uËenec sproti preverja. 

59

ZANIMIVOSTI 

Zbrali smo zanimivejπe informacije iz sveta kulturnih rastlin. Napisali smo tudi energijske vrednosti pπenice, 

araπida in krompirja. Podatki o energijski vrednosti bodo uËencu sluæili pri obravnavi podpoglavja Tokovi in 

energija na strani 144 v uËbeniku. 


• Ivo BoæiË: PtiËi Slovenije. Lovska zveza Slovenije, 1983. 

• Narcis MrπiË: Æivali naπih tal. TZS, 1997. 

• M. Coe, (ur.): Oxfordova ilustrirana enciklopedija æive narave. DZS, 1995. 

• David Macdonald (ur.): Velika enciklopedija. Sesalci. MK, 1996. 

60

PRIDELOVANJE 

poljπËin 


• Spoznajo naËine zaπËite rastlin v monokulturnih nasadih s poudarkom na bioloπki zaπËiti. 

• Razumejo pomen kolobarjenja. 

• Seznanijo se z naravnimi in mineralnimi gnojili. 

• Ugotovijo prisotnost duπika v naravnih in umetnih gnojilih. 

• Znajo uporabljati navodila za uporabo zaπËitnih sredstev in gnojil. 

• Spoznajo, da se mnoga kemijska zaπËitna sredstva kopiËijo v æivih bitjih. 

Pomen kolobarjenja 

Kolobarjenje je naËrtovano vrstenje poljπËin (glej ilustracijo v uËbeniku na str. 48). S tem ohranjamo ali 

poveËujemo koliËino organskih in mineralnih snovi v tleh, poveËamo pridelek ter zmanjπamo oziroma 

prepreËujemo razvoj bolezni, plevelov in πkodljivcev. 

• PrepreËevanje razvoja bolezni, plevela in πkodljivcev: s kolobarjenjem zmanjπamo verjetnost 

okuæbe poljπËin z razliËnimi boleznimi ter razvoj plevelov in πkodljivcev. Nekaterim boleznim, denimo rji, 

pa se s kolobarjenjem ne moremo izogniti. 

• Ohranjamo rodovitnost tal: veËletno sajenje iste poljπËine povzroËi izËrpanje tal. Z menjavanjem 

poljπËin zmanjπamo izËrpavanje zemlje. V simbiozi z grahom in fiæolom æivijo duπikove bakterije. Te 

veæejo atmosferski duπik in s tem bogatijo tla z duπikovimi snovmi. 

• Donosnost zemljiπËa: upoπtevanje naËel kolobarjenja ohranja donosnost zemljiπËa v kolobarjih. 


V uvodni motivaciji uËencu predstavimo kanadsko zlato rozgo, lepo okrasno rastlino, ki pa je kljub temu na 

njivi nezaæelena. UËenca spodbudimo k razmiπljanju, kaj je plevel in zakaj je na polju nezaæelen. Odgovore 

zapiπe v delovni zvezek. Sledijo fotografije pogostih plevelov na njivi in razlaga, da je plevel vsaka rastlina, 

ki proti naπi volji raste na polju. Tako pride uËenec do pojasnila pojma monokulturni nasad. 

Ker æelimo vzdræevati monokulturni nasad in prepreËiti drugim rastlinam in æivalim dostop do poljπËin, 

potrebujemo zaπËitna sredstva (herbicidi, pesticidi, fungicidi). Izognili smo se izrazu πkropiva, ker je 

veËpomenski. Lahko pomeni zaπËitna sredstva ali pa πkropljenje z gnojevko, vodo itd. Prehranjevalna piramida 

sokola selca ponazarja kopiËenje strupenih zaπËitnih snovi v ptici ujedi. Z rdeËimi pikicami je oznaËen 

strup na posameznem nivoju. 

Prehranjevalno piramido sokola lahko zaigrate tudi pri pouku. Naredite si karte, na katerih so rdeËe pike. 

Igra vlog — uËenci so zastrupljene æuæelke (15 uËencev), æuækojede ptice (3 uËenci) in sokol (1 uËenec). 

Karte z rdeËimi pikami (zastrupljene poljπËine) poberejo æuæelke, te poberejo æuækojede ptice in na koncu 

pristanejo vse karte z rdeËimi pikami pri sokolu. 

61

Poskus ugotavljanja prisotnosti duπika v gnojilih zahteva uporabo gorilnika. Poskus izvajajte v demonstrativni 

obliki in pri odprtem oknu. Pri poskusu upoπtevajte varnostne ukrepe pri delu z ognjem. 


1. Koliko poljπËin gojijo poljedelci v monokulturnem nasadu? 

Pravilen odgovor: a 

2. Na kakπne naËine poljedelec zaπËiti rastline pred pleveli in πkodljivci v monokulturnih nasadih? 

Pravilni odgovori: a, d, e 

3. Kakπne so razlike med naravnimi in mineralnimi gnojili? 

NARAVNA GNOJILA 

se poËasi razgradijo v tleh 

s pomoËjo talnih æivih bitij 

MINERALNA GNOJILA 

natanËno odmerjene koliËine snovi, 

vsebovane v gnojilih, ki so izdelana industrijsko 

4. Zakaj kolobarimo? 

S kolobarjenjem obnavljamo koliËino duπika v tleh ter zaviramo razvoj πkodljivcev in bolezni. 


• Pavao KriπkoviÊ: Bioloπko pridelovanje hrane. KmeËki glas, 1993. 

62

ZVOK 


• Spoznajo, da zvok potuje od zvoËila po snoveh. 

• Vedo, da se zvoËilo trese in povzroËi valovanje v okoliπkem zraku ali drugem sredstvu. 

• S poskusi ugotovijo, da se zvok lahko πiri po napetih vrvicah, po palicah in ceveh. 

• Spoznajo, da se zvok v zraku πiri v vseh smereh. 

• Spoznajo, da sliπimo zvok πibkeje, ko se oddaljimo od zvoËila. 

Zamislimo si, da smo s prijateljem na Luni. Bi se tam lahko pogovarjala? Ne, saj na Luni ni snovi, po kateri 

bi se zvok πiril. Zvok se πiri samo po snoveh. Hitrosti πirjenja zvoka so v razliËnih snoveh razliËne, v sploπnem 

pa velja, da se z gostoto poveËujejo. Zvok oddajajo telesa, ki nihajo. MirujoËa struna na violini je tiho, 

glasilke, ki se ne premikajo, so tiho, tudi ugasnjen pralni stroj je tiho. Kadar predmet (zvoËilo) oddaja zvok, 

se trese in zatrese molekule v okoliπkem zraku tik ob zvoËilu. Le-te zatresejo sosednje molekule, te spet 

sosednje in tako se zvok πiri. Podobno velja za πirjenje zvoka po trdninah. To si oglejmo na primeru 

otroπkega telefonËka z vrvicami. Govorec zatrese zrak v lonËku, zrak zatrese dno lonËka, molekule dna 

zatresejo molekule vrvice ob dnu, motnja se πiri po vrvici do dna drugega lonËka, v drugem lonËku se 

zatrese zrak pri dnu, motnja se po zraku πiri do bobniËa v posluπalËevem uπesu, bobniË se zatrese in posreduje 

zvok v posluπalËeve moægane. Izkuπnje nam govorijo, da se zvok πiri v vse smeri. UËenci v prvi vrsti nas 

enako dobro sliπijo, ne glede na to, ali sedijo na levi ali desni strani razreda. Kadar so razdalje med zvoËilom 

in posluπalcem velike in se zvok ne odbija od sten, slabπe sliπimo bolj oddaljena zvoËila. 

Zvok obravnavamo v πestem in sedmem razredu. V πestem razredu dajmo uËencem moænost, da bodo Ëim 

veË pojavov opazovali in opisali, v sedmem pa bodo sistematiËno gradili tudi razlage. 


1. Model bramorjevih kril 

»e bodo uËenci izrezali razliËno velike modele, boste lahko zvoke urejali po viπini. VeËja krila oddajajo niæje 

zvoke. 

2. Se πiri zvok le po zraku? 

a) Spodbudimo uËence, da bodo opisovali tudi poskuse, ko telefonËek ni deloval ali pa je deloval slabπe. 

Denimo takrat, ko niso napeli vrvice, Ëe so vrvico na kaj naslonili … 

Kaj lahko predlagaπ mlajπemu uËencu, ki bi rad preizkusil telefonËek? 

Vrvica mora biti napeta in ne sme se dotikati drugih predmetov. 

b) Na eno stran palice prisloni uro, na drugo pa uho. Kaj opaziπ? Po palici se sliπi tiktakanje ure. 

(»e imate Ëas, lahko preizkusite razliko, ki nastane, Ëe palico zmoËite.) 

3. Kako daleË je zvoËilo? 

Pri poskusu morajo biti uËenci umirjeni in tihi. Uporabite zares tiho zvoËilo (majhen kraguljËek, manjπe 

paliËice, s katerimi tolËejo drugo ob drugo …). 

63


1. Na Luni ni zraka. Ali se astronavti na Luni lahko pogovarjajo? Ne. 

Pojasni odgovor. Zvok se πiri samo po snoveh; ker na Luni ni snovi, se astronavti ne morejo pogovarjati. 

2. Kako se πiri zvok po zraku? 

Zrak ob zvoËilu se zatrese, zatrese sosednjo plast zraka, ta spet sosednjo in tako se motnja po zraku 

razπiri do sprejemnika zvoka. 

3. Zvok se ne πiri le po zraku, ampak tudi po drugih snoveh. Navedi nekaj primerov. Vrvice, lesene palice, 

voda … 

4. Miha in Janez hodita za Klemenom. Klemen pozna njuna glasova in ve, da oba enako glasno govorita. 

Sliπi, da je Janez glasnejπi od Mihe. Kdo je dlje in kdo bliæje Klemenu? Utemelji odgovor. 

Janez je bliæje, Miha pa dlje. Bliænja zvoËila se bolje sliπijo kot bolj oddaljena. 


• Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Danica Pintar, Irena Furlan, Marta Klanjπek Gunde, Riko Jerman, 

Rudi Ocepek: Naravoslovje 7. PriroËnik za uËitelje. Rokus, 2003. 

• Rudolf Kladnik: Energija, toplota, zvok, svetloba. Fizika za srednjeπolce 2. DZS, 1995. 

64

KAJ JE 

traviπËe? 


• Seznanijo se z bistvenimi znaËilnostmi gojenih in negojenih travnikov. 

V uËnem naËrtu je kot skupni pojem za vse tipe uporabljen izraz ≈travnik«. V novejπem Ëasu se je kot 

skupni pojem uveljavil izraz ≈traviπËe√, saj so travniki le eden od tipov traviπË. 

TraviπËa so z zelnatimi rastlinami (med katerimi prevladujejo trave) porasle povrπine. 

Travniki so traviπËa, ki jih vzdræujemo s koπnjo. Glede na razliËne naËine gospodarjenja loËimo veË tipov 

travnikov: zelenico, senoæeti, intenzivno gojene travnike … Nekaj izrazov, s katerimi poimenujemo travnike, 

je povsem literarnih (livada). 

Paπniki so traviπËa, ki jih vzdræujemo s paπo. 

Gojena traviπËa so tista, ki se ohranjajo s Ëlovekovo pomoËjo, sicer bi preπla v drugo zdruæbo (pri nas v 

gozd). Negojena traviπËa so tista, ki se ohranjajo brez posredovanja Ëloveka. Razvijejo se tam, kjer je presuho, 

prehladno ali prevlaæno za uspevanje gozda. Pri nas naravna traviπËa uspevajo le ponekod; nad 

gozdno mejo je za uspevanje gozda prehladno na kraπkih poljih pa prevlaæno. 


V tem poglavju utrdimo pojem traviπËe in glavne tipe, ki jih predvideva uËni naËrt: negojena traviπËa, gojena 

traviπËa: paπniki, travniki, pospeπeno, nepospeπeno gojeni travniki. V naslednjih poglavjih utrdimo vsebine 

teh pojmov ter razlike med njimi. Znanje uËencev o traviπËih je pribliæno na nivoju tega uvodnega 

poglavja: poznajo nekaj razliËnih travnatih povrπin in izrazov zanje, loËijo travnik in paπnik, vedo, da razliËne 

travnike gojimo razliËno, poznajo visokogorsko trato. Vedo, da na travnikih rastejo trave. Ob pogovoru z 

uËenci lahko v tem poglavju preverite njihovo predznanje ter uredite odnose in hierarhijo med pojmi. 


1. Napiπi razlike v pomenu besed traviπËe, travnik in paπnik. 

TraviπËe je skupni pojem za vse vrste s travami in drugimi zeliπËi poraslih povrπin. Travniki so traviπËa, ki 

jih kosimo, paπniki pa traviπËa, kjer pasemo. 

2. Kako se razlikujejo gojena in negojena traviπËa? 

Gojena traviπËa upravljamo (pogosta koπnja ali paπa, gnojenje, sejanje krmnih rastlin, brananje …). 

Negojena traviπËa uspevajo brez udejstvovanja Ëloveka. 

U»IM SE U»ITI 

Izdelaj miselni vzorec na temo traviπËa. 

V poglavju je opisanih kar nekaj sorodnih pojmov. Da jih uËenci ne bi pomeπali ter da bi dobili pregled nad 

njimi, lahko izdelajo miselni vzorec. Zraven lahko nalepijo fotografijo ustreznega tipa traviπËa (Ëe se le da, iz 

bliænje okolice). 

66


• C. Gifford, J. Cadle: Najlepπa knjiga o naravnih okoljih. UËila International, 2002. 

• F. Verilhac: TisoË naravnih bivaliπË. TZS, 1993. 

• C. Nuridsany: Æivljenje v travi, videoposnetek. Altel, 1998. 

• M. Gosar: Travnik. Prirodoslovni muzej Slovenije, 1979. 

• T. Kordiπ: Travnik. MK, 1988. 

• R. Kayser: V gozdu in na travniku. TZS, 1995. 

• A. Seliπkar, T. Wraber: Travniπke rastline na Slovenskem. Preπernova druæba, 1994. 


67

NEGOJENA 

traviπËa 


• PouËijo se o pomenu negojenih travnikov za preæivetje nekaterih redkih rastlinskih in æivalskih vrst. 

Negojena traviπËa so traviπËa, ki se vzdræujejo brez posredovanja Ëloveka. Ohranjajo se zato, ker gozd 

(lesnate rastline) zaradi prevelike suπe, mraza ali vlage ne more uspevati. V Sloveniji jih najdemo nad gozdno 

mejo in na poplavnih kraπkih poljih. Ker je podroËij, primernih za uspevanje takπnih travnikov, malo, so 

redke tudi rastline in æivali, ki so tesneje vezane nanje. V alpskem svetu vse pogosteje s trganjem ogroæamo 

redko rastlinje. Æiva bitja vlaænih travnikov so ogroæena zaradi sodobnih smernic izsuπevanja mokriπË kot 

gospodarsko nekoristnega sveta. 

Ogroæene rastline 

Nad gozdno mejo: 

• Planika (reËemo ji tudi oËnica) je ena najlepπih in najbolj znamenitih alpskih rastlin. Drobni cvetovi so 

zdruæeni v socvetja. Zaradi trganja je postala redka in moËno ogroæena. Ohranila se je predvsem na 

nedostopnih mestih. Planika je naπa prva zakonsko zavarovana rastlina. 

• Kamniπko murko uvrπËamo med kukaviËevke. Zaradi lepih in po vaniliji diπeËih cvetov je priljubljena 

rastlina visokogorskih trat. Kamniπka murka je slovenski endemit, saj uspeva le v Kamniπkih Alpah in 

Karavankah med Koπuto in Peco. 

• Arniko uvrπËamo med nebinovke (navidezni cvet je socvetje). Uspeva na gorskih paπnikih z malo 

duπikovih spojin. Ogroæamo jo s trganjem, ker je priljubljena in dobro znana zdravilna rastlina. 

• Kranjska lilija slovi po svojih lepih cvetovih, ki jih krasijo oranæni listi enotnega cvetnega odevala (perigona), 

posuti s temnimi pegami. Razπirjena je od severovzhodne Italije do zahodne Bosne, v Sloveniji pa 

ima srediπËe razπirjenosti. Uspeva predvsem na travnikih v viπjih legah. V tleh razvije Ëebule velikosti pesti. 

Na vlaænih travnikih: 

• Travniπka modra Ëebulica je pogosta predvsem na kraπkih poljih od Planinskega polja vzdolæ Dinarskega 

gorovja do Albanije. Rada ima rastiπËa, ki jih v hladni polovici leta prekriva voda. 

• Ilirski meËek pri nas uspeva na vlaænih travnikih v okolici Ljubljane in na Krasu. Na pogled je podoben 

gladiolam, ki jih gojimo na vrtovih. Avtohtone oblike ≈gladiol« imenujemo meËki. Enako kot gojene 

oblike v tleh razvije podzemni gomolj. 

Na suhih traviπËih (stepah): 

• VelikonoËnico uvrπËamo med kosmatince. Uspeva na suhih traviπËih. Ker so suha traviπËa pri nas redka, je 

redko tudi stepsko rastlinstvo. Dodatno jo ogroæa trganje, πe posebej ker spomladi zacveti med prvimi. 

68


Pomembno je, da uËenci ne mislijo, da rastline uspevajo nakljuËno. UËence lahko povpraπate, zakaj v 

gorskem svetu uspevajo drugaËne rastline kot v niæinah, na suhih travnikih drugaËne kot na vlaænih, na 

gojenih drugaËne kot na negojenih. Vodite jih tako, da bodo razliËnost zdruæb povezali z razlikami v 

razmerah, v katerih rastejo. »e se le da, spoznajte ogroæene predstavnike, ki so znaËilni za domaËo okolico. 


1. Napiπi pomen negojenih traviπË za redke rastline in æivali. 

Negojena traviπËa so v naravi redka, zato so redka tudi æiva bitja, ki so odvisna od njih. Tem æivim bitjem 

dajejo dom, hrano in skrivaliπËe. 


• D. Tarman: Herbarij. Zaloæba Borec, 1988. 


• T. Wraber: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Preπernova druæba, 1990. 

• M. Krese: 100 travniπkih rastlin Slovenije. TZS, 2003. 

• M. »ervenka: Rastlinski svet Evrope. MK, 1988. 

• W. in D. Eisenreich: Rastline in æivali okrog nas. DZS, 1993. 


69

GOJENA 

traviπËa 


• Seznanijo se z bistvenimi znaËilnostmi gojenih in negojenih travnikov. 

• Seznanijo se s pomenom in vplivi koπnje in paπe na izbor rastlinskih in æivalskih vrst. 

Gojena traviπËa so nastajala skozi tisoËletja kot posledica krËenja gozda in paπe. Kasneje so ljudje gozdu 

iztrgane povrπine priËeli tudi kositi. Tako so gojena traviπËa postajala vedno bolj pomemben æivljenjski prostor. 

Ker so bile spremembe postopne, so se jim πtevilna æiva bitja prilagodila. Gojeni travniki so postali njihov 

novi dom. 

Takπni travniki so bili ekstenzivno ali nepospeπeno gojeni, zelo blizu naravnim. Koπnja ali paπa sta bili 

dobrodoπli, saj so ljudje s tem nov æivljenjski prostor vzdræevali (tudi za druga æiva bitja). Iztrebki æivine so 

nadomestili odvzeto rastlinje. Tla so bila revna z duπikom. 

Skladno z razvojem in modernizacijo kmetijstva se je gojenje travnikov moËno spremenilo. Kmetje danes 

poskuπajo na svojih travnatih povrπinah pridelati Ëim veË krme. Za odstranjevanje slabih krmnih rastlin 

(plevelov) uporabljajo herbicide in dosejejo dobre krmne rastline. Travnike intenzivno gnojijo, tako da jih 

lahko kosijo celo πtirikrat letno. Ker trave v zelo kratkem Ëasu med zaporednimi koπnjami ne morejo 

dozoreti, je treba travno meπanico dodajati. Grbinaste travnike v gorskem svetu ravnamo z buldoæerji, 

moËvirne izsuπujemo. Takπnemu naËinu gospodarjenja pravimo intenzivno ali pospeπeno. Povsem razumljivo 

je, da se na tak naËin travniπko rastlinje povsem spremeni, poslediËno pa tudi æivalstvo, ki so mu 

travniπke rastline in æivali vir hrane. NajveËji vpliv na spremembo zdruæb imata krajπanje rastlin s koπnjo 

(zlasti baliranje) in paπo ter gnojenje. 

S koπnjo rastline krajπamo. Ker drevesa (lesnate rastline) zelo poËasi obnovijo odrezane dele, jih koπnja in 

paπa uniËita. Tudi vse zelnate rastline (zeliπËa) krajπanja ne prenaπajo dobro. Najmanj πkoduje travam, saj 

rastejo v kolencih, in ne na vrπiËku stebla. Na gojenih traviπËih se obdræijo predvsem rastline, ki hitro 

zakljuËijo æivljenjski krog, ki imajo plazeËa in polegla stebla, pritlike, æivice ali pa imajo liste nameπËene v 

rozete. Koπnja se od paπe razlikuje po tem, da kosilnica odreæe vse rastline na isti viπini. Paπni æivini vse rastline 

ne teknejo enako. Na paπniku se zato ohranijo nekakπni kupËki — nepopaseni otoËki trave, kjer so predvsem 

olesenele in bodeËe ali za æivino neokusne rastline. Te se lahko na paπnikih zelo namnoæijo. 

Z gnojenjem v tla naenkrat vnesemo zelo veliko duπikovih snovi — gnojil. To uniËi rastline, ki lahko uspevajo 

le na tleh, revnih z duπikom (kukaviËevke). Ker se takπne spremembe zgodijo nenadoma (tudi izsuπevanje), 

se jim æiva bitja ne morejo prilagoditi. 

Med najbolj intenzivno obdelovana traviπËa zagotovo sodijo tudi zelenice. Zaradi pogoste koπnje se tam 

ohranijo le rastline, ki se razmnoæujejo vegetativno. 

©e en fenomen sodobnega Ëasa je zaraπËanje travnikov v gozd. Nekatere povrπine æelimo Ëim bolje izkoristiti, 

druge pa se zaraπËajo zaradi upadanja πtevila kmetov, njihovega preseljevanja v mesta in spremembe 

naËina æivljenja. Tako travniπkim æivim bitjem krËimo æivljenjski prostor, zamenjujejo jih gozdne povrπine. 

70


S sprehodom od πole do doma bo veËina otrok (z izjemo mestnih) lahko opazovala veËino tipov traviπË: 

domaËo ali πolsko zelenico, ekstenzivno, intenzivno gojene ter zaraπËajoËe se travnike. Med seboj jih lahko 

primerjajo. Razlike bodo zlasti opazne v Ëasu cvetenja regrata in poleti. Regrat uspeva na dobro gnojenih 

travnikih. Po obilju rumenega cvetja lahko sklepate na intenziteto gnojenja. »e vam dopuπËa Ëas, lahko 

obiπËete kmeta. Prosite ga, naj vam pokaæe sodoben naËin gospodarjenja s travnikom ter ga primerja z 

nekdanjim. Kako so se stvari spremenile v samo petdesetih letih! 

Morda lahko v naravi poiπËete strnjeno mesto, kjer razliËni kmetje gospodarijo razliËno. Opazujte razlike v 

rastlinstvu in æivalstvu. 

Pokosite zelenico. Opazujte, katere rastline ste prizadeli in na kakπen naËin ter kako jim je uspelo izgube 

nadomestiti. PoiπËite nekaj rastlin s plazeËimi stebli, pritlikami in rozetami. Poskus lahko v poenostavljeni 

obliki prenesete tudi v uËilnico. V korito za gojenje okrasnih balkonskih rastlin presadite nekaj πopov trave, 

regrat, trpotec, marjetico, plazeËo deteljo in petoprstnik. Rastline postrizite na viπini 5 cm in opazujte rast. 

Razen trav nobena druga rastlina ne bo nadaljevala rasti odstriæenih listov. 


1. Kateri dejavniki vplivajo na sestavo travnikov? 

KoliËina vode, temperatura, revnost tal/pognojenost, pogostost koπnje … 

2. Pojasni, zakaj imata koπnja in paπa na rastline razliËen uËinek. 

Koπnja na enaki viπini odreæe vse rastline, paπna æivina pa rastline izbira po okusu. Navadno jih tudi odtrga 

oz. odgrizne bolj pri tleh. 

3. Naπtej nekaj prilagoditev travniπkih rastlin na pogosto krajπanje. 

Rast s poleglimi stebli, pritlikami, delanje rozet, kratek æivljenjski cikel, rast listov. 

4. Kako gnojenje vpliva na sestavo travnikov? 

Z gnojenjem s travnika izginejo rastline revnih tal. 




• T. Wraber: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Preπernova druæba, 1990. 





71

RASTLINE 

traviπË 


• Spoznajo najpogostejπe druæine travniπkih rastlin v svoji okolici in njihove predstavnike. 


Dogovorite se lahko, da vsak uËenec k pouku prinese vsaj eno travniπko rastlino. Pri uri jih opazujte. 

Poskusite jih razvrstiti v razliËne druæine. Posploπitev iz veliko razliËnih primerov bo najboljπa pot za povzemanje 

osnovnih zakonitosti. Cvetovi travniπkih rastlin so odliËno izhodiπËe za obravnavo cveta ali pa nadgradnjo 

znanja o cvetu. Podrobneje lahko obravnavate druæino trav. UËenci naj spoznajo nekaj primerov 

vsake druæine. »e bomo za primere ponudili zaËimbnice, zdravilne rastline, uporabne ali drugaËe zanimive 

rastline, ne bo preteæko. Na steni uËilnice lahko oblikujete skupine rastlinskih druæin. Vsak uËenec lahko 

izdela herbarij ene rastline in primerek uvrsti v pravo druæino. Herbarij lahko nadomestite tudi s fotografijami 

cvetov, saj se bo tako ohranilo veË pomembnih razlikovalnih znakov. 


1. Napiπi nekaj zaËimbnic, ki jih uvrπËamo med ustnatice. 

Materina duπica, navadna dobra misel, njivska meta, lisasta mrtva kopriva … 

2. Ponovi znaËilnosti obravnavanih rastlinskih skupin. 

Skupina rastlin ZnaËilnosti cveta Druge znaËilnosti Predstavniki 

Trave Moπki in æenski cvetovi so votlo, kolenËasto steblo 

loËeni pri koruzi, sicer pa 

— bil, sedeËi listi 

veËinoma dvospolni, zdruæeni 

v socvetje. Cvetovi so 

neopazni, vetrocvetni. 

Metuljnice Metuljast cvet, ki je someren. Listi so pogosto pernato 

Ima pet cvetnih listov. sestavljeni, trojnati. 

Zg. je jadro, stranska sta Plod je strok. 

prosta (krili), spodnja zrasla 

v ladjico. 

Kobulnice znaËilno socvetje — kobul 

Nebinovke Socvetja, ki spominjajo na Nekateri plodovi imajo 

en sam cvet, so sestavljena letalne naprave. 

iz jeziËastih in cevastih ali 

samo cevastih cvetov. 

Ustnatice dvoustnati cvet ©tirirobo steblo, ki je lahko 

dlakavo. Imajo dva daljπa in 

dva krajπa praπnika ter ælezne 

dlaËice z veliko eteriËnih olj. 

72

Skupina rastlin ZnaËilnosti cveta Druge znaËilnosti Predstavniki 

KukaviËevke Cvetovi so dvospolni, somerni. koreninski gomolj, 

Perigon je iz πestih cvetnih enokaliËnice 

listov, od katerih je eden 

preoblikovan v medeno ustno. 

Ima eno plodnico in malo 

praπnikov (1—2). 

3. Rastline na fotografijah razvrsti v ustrezne skupine rastlin. Izpolnjuj preglednico v 2. nalogi. 

Trave: visoka pahovka, volnata medena trava, angleπka ljuljka, navadni pasji rep, travniπka bilnica 

Nebinovke: bodeËa neæa, mehki osat, primoæek, navadni rman 

Metuljnice: plazeËa detelja, poljska detelja, travniπki grahor, ptiËja graπica, lucerna 

KukaviËevke: moËvirska kukavica, navadna kukavica, stasita kukavica 

Ustnatice: travniπka kadulja, navadna dobra misel, poljska materina duπica 

Kobulnice: navadni rebrinec, ametistasta moæina, navadno divje korenje 

4. Predstavnike s fotografij razdeli med vetrocvetke in æuækocvetke. 

ÆUÆKOCVETKE 

vse druæine razen trav 

VETROCVETKE 

druæina trav 


• Izdelaj plakat — preglednico travniπkih rastlin. Razvrsti jih glede na to, v katero skupino rastlin 

spadajo. 

Pri vsaki druæini uËenci poskusijo poiskati Ëim veË primerov travniπkih rastlin. »e se le da, nalepijo njihove 

slike, zraven pa napiπejo ime. 

ZA ZELO RADOVEDNE 

V katero skupino rastlin sodi navadno divje korenje? 

Navadno divje korenje sodi med kobulnice. »e ga izkopljemo, lahko vidimo oranæen koren, ki pa je tanjπi 

od korena gojenega korenja. 




• T. Wraber. Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Preπernova druæba, 1990. 




73

ÆIVALI 

traviπË 


• Spoznajo znaËilne travniπke æivali. 


TraviπËa niso pomembna le za pridelavo krme za vzrejo govedi. S spoznavanjem æivali traviπË lahko z uËenci 

spoznate celo paleto pomenov za æiva bitja. Spoznajo lahko, kdo in na kakπen naËin ≈kmetuje« na naravnih 

traviπËih, kamor ljudje ne posegamo. 

Otroci zagotovo poznajo vsaj nekaj predstavnikov travniπkih æivali. Znanje poskusite nadgraditi tako, da 

preuËujete njihovo vlogo na travniku. Po vzoru uËbenika lahko æivali delite na tiste, ki se na travniku hranijo 

(rastlinojedce, mesojedce) ali ki po naravni poti traviπËa gnojijo, zraËijo, sejejo semena, opraπujejo cvetove 

ali uravnavajo πtevilnost πkodljivcev. 

Æivali lahko nalovite tako, da na travniku izkopljete dve luknji velikosti kozarca za vlaganje in ju prekrijete 

tako, da bo na robu ostala πpranja za prehod æuæelk. V eno jamico odloæite gnijoËe meso, v drugo odpadno 

zelenjavo. V naslednjih dneh si oglejte, katere æivali so se priπle hranit. 


1. Napiπi nekaj æivali traviπË, ki niso omenjene v uËbeniku. 

RdeËi lazar, veliki vrtni polæ, osasti pajek, navadna striga, rdeËepikasta slinarica, njivski Ëmrlj, lastoviËar … 

2. Zaradi opuπËanja koπnje se danes mnogo travnikov zaraπËa. Kakπne posledice ima to lahko za æivali? 

Skuπaj napovedati posledice. 

Travniπke rastline zamenjajo gozdne, zato se æivljenjski prostor travniπkih æivali skrËi. 


• M. Chinery: 1000 idej za naravoslovce. MK, 1989. 

• I. BoæiË: PtiËi Slovenije. Lovska zveza Slovenije, 1983. 

• A. Gogala in sodelavci: Æuæelke — uspeπnost mnoæiËnosti. Prirodoslovni muzej Slovenije, 1992. 

• E. Cevc: »ebelarski muzej Slovenije. Muzeji radovljiπke obËine, 1998. 

• B. Sket: Æivalstvo Slovenije. TZS, 2003. 


• L. Mound, S. Brooks: Æuæelke — mali priroËnik. MK, 1998. 

• J. Zpevak: Æuæelke. Zaloæba Obzorja, 2001 (zbirka Spoznavajmo naravo). 

• L. Howell: Svet rastlin in æivali. TZS, 2003. 

• S. Bezuel: Mladi Robinzon na deæeli. MK, 1998. 

• C. Young: PoiπËi æivali. TZS, 1996. 

74

ZAKAJ GOJIMO 

traviπËa 


• Spoznajo glavne sestavine mleka in kisanje mleka. 

• Razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih æivali. 

V tem poglavju boste z uËenci spoznavali pomen traviπË za ljudi. Verjetno so æe poskusili regratovo solato 

ali pili Ëaj iz materine duπice, grabili seno oz. æveËili liste kislice. NajveËji pomen pa imajo traviπËa za pridelavo 

krme za paπno æivino: govedo, konje, ovce, koze. 

Predelava mleka 

Mleko je tekoËina znaËilnega okusa, ki jo izloËajo mleËne æleze vseh sesalcev; z mlekom so mladiËu zagotovljene 

vse potrebne hranilne snovi. Zato ima zelo zapleteno sestavo (sladkorji, maπËobe, beljakovine, vitamini, 

obrambne snovi, kalcij, fosfor). Ljudje so se v dolgi zgodovini nauËili izkoriπËati mleko razliËnih æivali, 

kar je danes preraslo v obseæno mlekarsko predelavo. Zgodovina predelave mleka sega v peto tisoËletje pr. 

n. πt., ko so ljudje udomaËili krave, koze, ovce, bivole in konje. Najbolj razπirjena molzna æival je krava. 

Ker je mleko hitro pokvarljivo æivilo, so se ljudje hitro sreËali z njegovo predelavo, sprva bolj nakljuËno, kasneje 

pa vedno bolj naËrtovano. Danes mleku z razliËnimi tehnoloπkimi postopki poveËujemo obstojnost in 

pripravljamo celo paleto mleËnih izdelkov: pasterizirano in sterilizirano mleko, jogurte, sire, smetano, maslo, 

sladolede … 

Sveæe mleko vsebuje v 1 ml od 100 do veË milijonov razliËnih mikroorganizmov. Prevladujejo bakterije, prisotne 

pa so tudi kvasovke in plesni. V mleko pridejo ob molæi. Nekateri od teh mikroorganizmov so koristni. 

Te v obliki cepiv (kultur) uporabljamo za pripravo fermentiranih mleËnih izdelkov. V mleku so tudi mikroorganizmi, 

ki mleko pokvarijo, lahko pa tudi πkodujejo zdravju. 

Osnova vse tehnoloπke predelave mleka je pasterizacija. Mleko iz zbiralnic pripeljejo v mleËne obrate, kjer 

ga najprej skladiπËijo na 4 °C. ZaËetek predelave je predgretje na 45—60 °C. Mleku odstranijo neprijetne 

vonjave (ga dezodorirajo), ki so veËinoma vezane v maπËobah. Nato mleko tipizirajo — posnamejo toliko 

maπËobe, da dobijo natanËno 3.2, 1.6 ali 0.5 % maπËobe. Tipizirano mleko nato zopet ohladijo na 4 °C in 

ga polnijo v embalaæo ali pa ga ohladijo na 40—42 °C ter mu dodajo mikroorganizme, ki ga predelajo v fermentirano 

mleko. Fermentirano mleko so tisti mleËni izdelki, ki jih dobimo z dodatkom in aktivnostjo 

tipiËnih mikroorganizmov (najpogosteje so to mleËnokislinske bakterije). Mikroorganizmi pridobivajo energijo 

z encimsko razgradnjo (fermentacijo) laktoze v mleËno kislino. Ta zniæa pH-vrednost mleka in povzroËi 

koagulacijo kazeina. Te organizme navadno πe æive zauæijemo skupaj z izdelkom. Fermentirani mleËni izdelki 

se razlikujejo po vrstah mleka, iz katerega so nastali, in po vrstah mikroorganizmov. Z mleËnokislinsko 

fermentacijo pridobivamo fermentirane vrste mleka, kislo smetano in sir. 

ProbiotiËni mleËni izdelki so fermentirano mleko, ki mu dodamo mleËnokislinske bakterije; te se naselijo 

tudi v Ëlovekovih prebavilih, kjer ugodno vplivajo na prebavo, poËutje, zavirajo pa tudi delovanje patogenih 

bakterij. 

75


1. PoiπËi Ëim veË rastlin traviπË, ki jih uporabljamo: 

a) kot zaËimbe: navadna dobra misel 

b) za pripravo Ëajev: poljska materina duπica, njivska meta … 

2. Kaj je mleËnokislinsko vrenje? Kaj se pri procesu dogaja in kaj ga povzroËa? 

MleËnokislinsko vrenje je proces, pri katerem mleËnokislinske bakterije mleËni sladkor encimsko 

pretvorijo v mleËno kislino, ki poveËa kislost mleka in zakrkne beljakovine. 

3. Ali vsi mikroorganizmi povzroËajo mleËnokislinsko vrenje? 

Ne. Kvasovke povzroËajo alkoholno vrenje, gnilobne bakterije pa gnitje. 


1. Zapiπi nekaj probiotiËnih izdelkov, ki so v prodaji pri nas. 

Yoni, LCA, LC Pro Bio, Ego, Actimel, Bifidus … 

2. RaziπËi, kako z mleËnokislinskim vrenjem nastaja silaæa. 

UËenci spoznajo, da enaki mikroorganizmi, ki povzroËajo mleËnokislinsko vrenje, povzroËajo tudi kisanje 

trave v silaæo. Prisotni so na rastlinah. 


Povezava: UËim se uËiti: 

• Izdelaj plakat z naslovom Mleko in mleËni izdelki. 

• RaziπËi, katere vrste mleËnih izdelkov poznamo in kateri nastajajo z mleËnokislinskim vrenjem. 

UËenci naj bi loËili fermentirane in nefermentirane mleËne izdelke. V miselni vzorec naj z vaπo pomoËjo 

poskusijo razvrstiti Ëim veË mleËnih izdelkov na naπem trgu. 


• D. Mavrin, ©. Oπtir: Tehnologija mleka in mleËnih izdelkov. TZS, 2002. 

76

SOBIVANJE 

na traviπËih 


• Razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih æivali. 


Namen poglavja je zaokroæitev snovi v celoto. Na primerih æivih bitij gojenih traviπË uËenci izdelajo prehranjevalni 

splet. Osvojeno znanje uporabijo v novi situaciji tako, da izdelajo πe prehranjevalni splet negojenih 

traviπË. 


• Prehranjevalni splet gojenih traviπË se razlikuje od prehranjevalnega spleta negojenih. 

Po vzoru prehranjevalnega spleta gojenih traviπË v uËbeniku izdelaj πe prehranjevalni splet 

negojenih traviπË. Pod njim zapiπi razlike med njima. 

77

ÆIVA BITJA SE 

sporazumevamo 


• Spoznajo, da spremenljiv svetlobni tok lahko prenaπa podatke. 

• Spoznajo, da je tak prenos podatkov zelo hiter. 

• Spoznajo, da ljudje in æivali uporabljajo zvok za izmenjavo podatkov, za medsebojno opozarjanje, 

obveπËanje in sporazumevanje. 

• Spoznajo, da spremenljiv elektriËni tok lahko prenaπa podatke. 

• Spoznajo, da je podatke, ki jih prenaπa svetloba, mogoËe tudi shranjevati (fotografija) in prelagati na 

druge prenaπalce, na primer na elektriko in valovanje (televizija, video). 

Prenos podatkov omogoËa sporazumevanje med æivimi bitji, kar je nujno potrebno za njihov obstoj. 

Tematika, ki jo obravnavamo v tem poglavju, je skupen pogled na praktiËni pomen svetlobe, zvoka in elektrike. 

Svetloba prenaπa vidne slike, ki vsebujejo za mnoge æivali pomembna sporoËila. Seveda pa sporoËanje s 

svetlobo ne poteka le med æivalmi, ampak tudi med rastlinami in æivalmi. Primer takega sporoËila so pisano 

obarvani cvetovi in raznovrstne oblike cvetov tistih rastlin, ki jih opraπujejo æuæelke (v primerjavi s tistimi, ki 

jih opraπuje veter). SporoËanje s svetlobo je pomembno na krajπe razdalje, ko æivali πe razloËijo podrobnosti 

sporoËila. Vendar poznamo tudi sporoËanje na veËje daljave, npr. z dimnimi znamenji, s svetlobnimi znaki 

in podobno. 

Svetlobo in njene lastnosti obravnavamo v poglavjih Svetloba in telesa, Kakπne barve je svetloba in Svetloba 

lahko povzroËi spremembe. Tematiko nadgradimo v 7. razredu. 

Zelo veliko sporoËil med æivimi bitji se prenaπa z zvokom. Ta naËin sporoËanja je posebno pomemben 

takrat, ko je vir sporoËila zunaj vidnega polja (npr. predaleË, za hrbtom ali za oviro). 

Zvok obravnavamo v sklopu Polje in njiva (poglavje Zvok). ©e bolj podrobno zvok obravnavamo v 7. razredu. 

ZvoËna sporoËila potujejo veliko poËasneje od tistih, ki so poslana s svetlobo. Hitrost svetlobe je 300.000 

km/s in zvoka v zraku 340 m/s. Na tej stopnji je pomembno, da se uËenci zavedo velike razlike v hitrosti 

svetlobnega in zvoËnega sporoËila, dejansko velikost obeh hitrosti pa obravnavamo pri naravoslovju v 7. 

razredu. 

NaËini sodobnega sporoËanja med ljudmi so zelo raznoliki: ustno sporoËanje, klasiËno pismo, sporoËilo po 

klasiËnem telefonu, sporoËilo po mobilnem telefonu, elektronsko sporoËilo, internet, radijska sporoËila, 

sporoËila po televiziji ipd. Informacije potujejo na papirju (klasiËno pismo), po elektriËnih æicah ali optiËnih 

vlaknih. OptiËna vlakna uporabljamo pri internetnih povezavah ter pri medcelinskih telefonskih pogovorih. 

Informacije, ki jih posredujeta svetloba in zvok, lahko poπljemo na velike razdalje, Ëe jih pretvorimo v 

elektriËni zapis (klasiËni telefon, radio, televizija …). 

Podatke, ki jih prenaπata svetloba in zvok, lahko tudi shranjujemo. Preprosta oblika shranjenih zvoËnih sporoËil 

je napisano ali natipkano (tiskano) sporoËilo. Uporabljamo pa tudi razliËne nosilce sporoËil. Fotografija je zapis 

sporoËila, ki ga prenaπa svetloba. ZvoËne in vidne podatke lahko zapiπemo tudi na magnetni trak (magnetofon, 

video) ali na zgoπËenko (CD, DVD). Da ga lahko zapiπemo, zvoËni in/ali svetlobni signal najprej pretvorimo 

v elektriËnega (zapis na magnetni trak), za zapis na zgoπËenke pa πe v svetlobnega. 

78


1. SporoËila med æivimi bitji so zelo razliËna. S Ëim so poslana — s svetlobo, zvokom ali kako 

drugaËe? Katera pridejo hitreje na cilj kot druga? Odgovori na vpraπanja! 

Naloga je namenjena razmiπljanju, ali je sporoËilo poslano s svetlobo, zvokom ali elektriko. 

Kako sporoËiπ soπolcu novico? Ob vsaki trditvi zapiπi, s Ëim se prenese sporoËilo (s svetlobo, zvokom, elektriko). 

Da bo laæje, je prvi odgovor æe napisan. 

PokliËem ga po telefonu in mu povem novico. Zvok — elektrika — zvok. 

Grem k njemu in mu zaπepetam na uho. Zvok. 1 

Napiπem mu pismo in ga poπljem po poπti. Svetloba. 2 

SporoËilo mu poπljem kar po elektronski poπti. Svetloba — elektrika — svetloba. 

Napiπem mu sporoËilo SMS na mobilni telefon. Svetloba — elektrika — svetloba. 

2. Kaj meniπ, kako potujejo podatki od radijskega ali televizijskega studia do naπega doma? 

studio (mikrofon, kamera) → svetloba/zvok → TV-oddajnik → radijski ali televizijski valovi → TV-antena → 

elektrika (elektriËni tok 3 ) → svetloba/zvok → radijski ali televizijski sprejemnik 

V odgovoru so podËrtani oddajniki, sprejemniki in predajniki podatkov, nepodËrtani pa naËini potovanja 

podatkov. Poskusite jih razloËevati tudi z uËenci. VeË primerov je na CD-ju. 

Za uËence bo verjetno laæje, Ëe bodo ob sliki opisali pot informacije v strnjenem besedilu, posebej za zvok 

in posebej za sliko. Primer je v uËbeniku na str. 76. 


1. Na kakπne naËine se sporazumevajo æiva bitja? S pomoËjo svetlobe, zvoka in elektriËnih signalov. 

Pogosto je tudi sporazumevanje z izmenjavo snovi (vonj), s tipom. 

2. Kateri naËin poπiljanja sporoËil je hitrejπi, z zvokom ali s svetlobo? Navadno s svetlobo. So pa tudi 

primeri, ko je potovanje z zvokom hitrejπe. Poskusite se pogovarjati o konkretnih primerih in primerjati 

hitrosti potovanja podatkov na konkretnih primerih. 

3. S shemo prikaæi, kako se prenese sporoËilo tvojega glasu prek telefona do soπolËevega uπesa. 

glasilke (usta) → zvok → mikrofon v sluπalki æiËnega telefona → elektrika → zvoËnik v sluπalki æiËnega 

telefona → zvok → uho 

4. S shemo prikaæi, kako pride tvoj glas prek mobilnega telefona do soπolËevega uπesa. 

glasilke (usta) → zvok → mikrofon v sluπalki mobilnega telefona → elektrika → antena mobilnega telefona 

→ valovi 4 → antena → elektrika ali svetloba → antena → valovi → antena mobilnega telefona → 

elektrika → zvoËnik v sluπalki mobilnega telefona → zvok → uho 

5. S shemo prikaæi, kako pride tvoje sporoËilo prek elektronske poπte do soπolËevega monitorja. 

prsti → tipkovnica → elektrika → raËunalnik → elektrika 5 → raËunalnik → elektrika → monitor → 

svetloba → soπolec 

Shemo lahko zakljuËijo æe pri monitorju. 

1 

2 

3 

4 

5 

Verjetno bodo uËenci omenili tudi ≈mehanski« del prenosa (hoja do soπolca), ki je za prenos zelo oËiten. To je gotovo smiseln 

odgovor. Pazite le, da na zvok ne bodo pozabili. 

Podobno kot v prejπnjem primeru bodo uËenci omenili, da pismo potuje; torej ≈mehanski« del prenosa. 

Radijski in televizijski valovi so potovanje elektriËne in magnetne motnje. Za natanËnejπe razloËevanje je bolje, Ëe namesto pojma 

elektrika uporabimo pojem elektriËni tok. Presodite, kako natanËno so uËenci sposobni razlikovati med tema dvema pojmoma, in 

ju smiselno uporabite. 

V prvem pribliæku sta mobilnika povezana z valovi. V praksi pa ni tako, vmes so πe ojaËevalniki, sprejemniki, oddajniki, vËasih tudi 

optiËni kabli. VeË o tem najdete v Ëlanku Telefon naπ vsakdanji. 

RaËunalniki so lahko povezani tudi z optiËnimi kabli, po katerih potuje svetloba. 

79

6. Podatke lahko shranjujemo. Naπtej vse nosilce podatkov, ki jih poznaπ. 

Papir, magnetni trak (avdio- in videokasete), zgoπËenke (CD, DVD), raËunalniπki trdi disk, diskete, 

spominske kartice in kljuËi (memory stick), vinilna ploπËa, boben pojoËe skrinjice ... 

Nalogo lahko razπirimo ali spremenimo. UËenci lahko povpraπajo starπe in stare starπe o nosilcih 

podatkov, ki so jih uporabljali vËasih. Lahko tudi iz razliËnih prospektov izreæejo slike nosilcev podatkov 

in jih razvrπËajo po izbranih spremenljivkah. 


• Ana GostinËar Blagotinπek: Telefon naπ vsakdanji. Naravoslovna solnica, letnik VIII, zima 2002, str. 6—10. 

• F. Herrmann in sodelavci: Der Karlsruher Physikkurs, 2. del. Universitätsdruckerei Karlsruhe, 1994. 

80

SVETLOBA 

in telesa 


• Spoznajo, da svetilo lahko oddaja svetlobo na vse strani. 

• V zatemnjenem prostoru znajo narediti curke svetlobe s svetilom in zaslonkami. 

• Spoznajo, da se pri odboju na hrapavi povrπini svetloba razprπi, na gladki pa se odbije le v eno smer. 

• Znajo z odbojem in absorpcijo pojasniti Ërne in bele povrπine, razliËno svetle sive povrπine. 

• Spoznajo, da prozorne snovi prepuπËajo svetlobne curke, prosojne pa jih razprπijo in razprπeno svetlobo 

prepuste ter delno odbijejo. 

V tem poglavju se ukvarjamo z nekaterimi sploπnimi lastnostmi vidne svetlobe. Pojave opazujemo s prostim 

oËesom. Vsa opazovanja opravimo z belo svetlobo. 

Najprej pregledamo znanje, ki naj bi ga uËenci pridobili pri predmetih Spoznavanje okolja in Naravoslovje in 

tehnika; najveË iz naravoslovja v 4. razredu. To znanje nadgradimo in pripravimo podlago za naravoslovje v 

7. razredu, kjer obravnavamo osnove geometrijske optike. VeËino ciljev lahko doseæemo z opozarjanjem na 

vsakdanje izkuπnje in z njihovim sistematskim obravnavanjem. 

Svetloba je elektromagnetno valovanje, ki ga oddajajo nekatera telesa — svetila (svetlobni viri). Svetila 

navadno oddajajo svetlobo na vse strani. ©irjenje svetlobe lahko zastremo s senËili ali preusmerimo z 

ogledali. V ta namen uporabljamo telesa iz razliËnih snovi: neprozornih, prozornih, prosojnih. Njihovo delovanje 

in svetlobni uËinek si lahko ogledamo pri razliËnih svetilkah in lestencih. 

Svetloba se πiri naravnost (premoËrtno), dokler ne naleti na spremembo snovi. Oæjim pramenom svetlobe 

pravimo svetlobni curki. Naredimo jih z zaslonkami. Kadar svetlobo, ki jo oddaja toËkasti svetlobni vir, omejimo 

z okroglo zaslonko, imajo svetlobni curki v preseku obliko kroga. Svetlobni curek se z oddaljenostjo od 

zaslonke πiri. Potek svetlobe ponazorimo z æarki. Æarek je ravna Ërta s puπËico v smeri πirjenja svetlobe. 

V razredu æarke uvedemo πele v 7. razredu, tu pa jih uporabljamo kot pomoË pri teoretiËni razlagi. 

©irjenja svetlobe v prostoru ne moremo opaziti, Ëe iz tega prostora ne pride nekaj svetlobe v naπe oËi. Zato 

lahko svetlobne curke opazujemo le, Ëe so v zraku drobni delci prahu, ki svetlobo sipljejo, zato postane 

njena pot vidna. Pri praktiËni izvedbi poskusov opazujemo pot svetlobnih curkov tako, da z njimi 

≈obliznemo« papir, tablo ali kaj podobnega. Da bi laæe izvedli take poskuse, namesto okrogle zaslonke 

uporabimo ozko navpiËno reæo, ki sega do podlage (mize oz. papirja na njej). Ko skozi reæo posvetimo z 

baterijsko svetilko, navadno nastane pokonËen curek svetlobe. Ta ≈oblizne« podlago, kjer lahko vidimo 

potek svetlobnega curka. Za lep potek curka po podlagi so pomembne lega svetila, orientacija æarilne nitke 

ter oblika in usmerjenost zrcal za æarnico. Lepo pot curka na podlagi lahko doseæemo s pomikanjem in 

usmerjanjem baterijske svetilke. 

Na vsaki meji dveh snovi se del svetlobe odbije, del pa lomi. V 6. razredu opazujemo in kvalitativno 

opiπemo odboj svetlobe na gladkih in hrapavih povrπinah, o lomu svetlobe pa govorimo v 7. razredu. 

Odboj svetlobe na meji dveh snovi doloËa odbojni zakon: odbojni kot je enak vpadnemu, odbiti æarek leæi v 

vpadni ravnini. Ta je doloËena s pravokotnico na mejo obeh snovi in vpadnim æarkom. Navadno obravnavamo 

odboj na meji zrak-snov, zato se v nadaljevanju omejimo le na take primere. 

Odbojni zakon dobro velja le za zelo gladke povrπine. Gladke povrπine, ki odbijejo veliko veËino vpadle 

81

svetlobe, imenujemo zrcala. Take so gladke kovinske povrπine. V vsakdanjem æivljenju uporabljamo steklena 

ogledala, ki imajo na zadnji strani tanko kovinsko plast, najpogosteje iz aluminija. Na meji zrak-steklo se 

odbije le pribliæno 4 % svetlobe, preostala svetloba pa nadaljuje pot po steklu do kovinske plasti na zadnji 

strani. Tam se skoraj vsa svetloba odbije v skladu z odbojnim zakonom. Lom svetlobe na meji zrak-steklo in 

steklo-zrak opazimo le pri zelo natanËnem opazovanju. Nastanek slike v ravnem zrcalu obravnavamo v 7. 

razredu. 

Predmeti imajo bolj ali manj hrapave povrπine. Na hrapavi povrπini odbojni zakon πe vedno velja, vendar le 

na mikroskopskem nivoju. Svetlobni curek namreË zajame povrπino, ki ni ravna, ampak je razliËno nagnjena. 

Zato imajo razliËni deli, kamor pade curek svetlobe, razliËne vpadne pravokotnice in se svetloba odbije v 

razliËne smeri — pravimo, da se razprπi. 

Potek æarkov pri odboju na gladki in hrapavi povrπini je prikazan na sliki 1. 

Slika 1: Odboj vzporednih æarkov svetlobe na gladki (levo) in hrapavi povrπini (desno) 

Deleæ svetlobe, ki se na neki povrπini odbije v katerokoli smer, je odvisen od snovi, iz katere je povrπina. 

RazliËne snovi vpijejo (absorbirajo) razliËen deleæ svetlobe. Zaradi vpijanja se deleæ odbite svetlobe zmanjπa. 

Snovi, ki vso svetlobo absorbirajo, ne odbijejo niË svetlobe. Zato so videti Ërne. Snovi, ki veËino svetlobe 

odbijejo, so videti bele. Telesa, ki nekaj svetlobe odbijejo, nekaj pa vpijejo, vidimo razliËno svetla. Svetla 

telesa odbijejo veË svetlobe kot temna. Barvne lastnosti svetlobe obravnavamo v naslednjem poglavju, zato 

se tu ne ukvarjamo z odbojem svetlobe na barvnih telesih. »rna, bela in siva so nevtralne oz. nepestre 

barve. 

Prozorne snovi nimajo vidne notranje strukture, zato pravimo, da so homogene. V takih snoveh se svetloba 

πiri v ravnih Ërtah; na kratkih razdaljah se svetlobni curek praktiËno ne razπiri. Telesa iz prozornih snovi 

prepuπËajo svetlobo. Kadar so njihove povrπine gladke, se skoznje vidi jasna slika predmetov na drugi strani. 

Svetlobni curek, ki ga usmerimo pravokotno na povrπino takega telesa, nadaljuje svojo pot v nespremenjeni 

smeri. Taka telesa praviloma ne vpijajo svetlobe, zato meËejo zelo blede, komaj opazne sence. Primer: Ëisto 

gladko steklo. 

Prosojne snovi razprπijo oz. sipljejo svetlobo. Zaradi notranje strukture (to je nehomogenosti v snovi) se 

svetlobni curek v njih ne πiri naravnost, paË pa spreminja svojo smer — se siplje. Telesa iz prosojnih snovi 

prepuπËajo svetlobo. Pri tem ni pomembno, ali je njihova povrπina gladka ali ne. Skozi telesa iz prosojnih 

snovi lahko prehaja svetloba, vendar je slika, ki jo opazujemo skozi tako telo, zabrisana. Svetlobni curek, ki 

ga poπljemo pravokotno na povrπino telesa, se na drugi strani moËno razπiri. Skozi taka telesa vidimo svetlobo 

in moËno zabrisane, nerazpoznavne slike. Prosojna telesa meËejo motne sence. Te so precej temnejπe 

od senc, ki jih meËejo prozorne snovi, vendar svetlejπe od senc tistih teles, ki ne prepuπËajo svetlobe. 

Telesa iz prozornih snovi, ki nimajo gladkih povrπin, so prosojna. Pojav nastane zaradi podobnega efekta 

kot odboj svetlobe na hrapavih povrπinah. Curek svetlobe se ob prehodu hrapave povrπine razπiri v skladu z 

82

azliËnimi nakloni hrapave povrπine, na katero pade svetloba (razprπeni lom). Razprπeni prehod svetlobe v 

snov deluje podobno kot sipanje svetlobe v nehomogeni snovi. Taka telesa so prosojna. 

»isto okensko steklo je po vseh kriterijih prozorno, pri plastiËnem ovitku za zvezke ali pri brezbarvni plastiËni 

vreËki pa lahko zaidemo v teæave. »e skozi tako telo opazujemo oddaljene predmete, so prav gotovo 

videti precej nerazloËni. Kadar prosojno telo, na primer pavs papir, poloæimo na podlago, bomo povsem 

razloËno videli vse podrobnosti na njej. Bræ ko pa papir odmaknemo, je slika z druge strani zabrisana. Zato 

je pri delitvi teles na prozorna in prosojna dobro, da doloËimo oddaljenost predmetov, ki jih bomo opazovali. 

Predlagamo, da se odloËite za razdaljo med 5 in 10 cm. 

DIDAKTI»NA-METODI»NA PRIPORO»ILA 

1. Odgovori na vpraπanja! Pomagaj si z naravoslovnim znanjem iz preteklih let in s svojimi 

izkuπnjami iz vsakdanjega æivljenja. 

S to nalogo preverjamo znanje naravoslovja iz 4. in 5. razreda ter ugotavljamo, kako znajo uËenci izraziti 

svoje vsakdanje izkuπnje. Vzpodbujamo tudi izraæanje domnev. 

Od kod prihaja svetloba na Zemljo? 

Svetloba prihaja s Sonca. Moæen pravilni odgovor zajema tudi zvezde in Luno. Vendar z zvezd prihaja tako 

malo svetlobe, da praktiËno ne moremo govoriti o osvetljenosti zemeljskega povrπja (Ëe opazujemo s prostim 

oËesom). Svetloba res prihaja iz smeri Lune, vendar Luna le odbija svetlobo, ki prihaja s Sonca. 

Poimenuj nekaj teles, ki oddajajo svetlobo. 

Sonce, zvezde, svetilke, ogenj, sveËke, bakle, kresniËke (æuæelke) … 

»e uËenci navedejo Luno ali druga osvetljena telesa, ki odbijajo svetlobo, jim razloæimo, v Ëem je razlika. 

Kako se svetloba πiri od svetila v prostor? 

Svetloba se od svetila πiri na vse strani. (To velja za vsa nezasenËena svetila, ki za æarnico nimajo odbojnih 

ogledal. Izjema so laserji in svetleËe diode (LED).) 

S katerim Ëutilom zaznamo svetlobo? 

Svetlobo zaznavamo z oËmi. Ta zaznava potuje iz oËesa po vidnem æivcu v moægane in πele tam nastane 

obËutek, ki mu pravimo, da nekaj vidimo. 

V katerih okoliπËinah vidimo predmete okoli sebe? 

Telesa vidimo, Ëe so osvetljena ali Ëe sama oddajajo svetlobo in Ëe svetloba od njih prihaja v naπe oËi. 

Kaj misliπ, zakaj se travne bilke leskeËejo, cvetni listi cvetic pa ne? 

Travne bilke so bolj gladke od cvetnih listov. 

Lesketanje nastane zaradi zelo gladkih povrπin. Pogosti vzrok so tudi kapljice rose. 

To vpraπanje je namenjeno razmiπljanju, pozornemu opazovanju in domnevam. »e ne bomo naπli odgovora 

na zaËetku poglavja, se k vpraπanju vrnemo na koncu. 

Ali je pogled na pisan travnik skozi barvna oËala drugaËen kot brez njih? Poskusi pojasniti svoj odgovor. 

Zbiramo domneve in vzpodbujamo razmiπljanje. K vpraπanju se lahko vrnemo ob zakljuËku naslednjega 

poglavja. 

Svetila in svetloba 

2. Otroci leæijo na tleh in skozi svoje tulce opazujejo goreËo sveËko. Na ilustraciji je narisano, kako so 

se razporedili. Priπla sta πe sosedova fanta. Tudi onadva bi rada opazovala sveËko skozi tulec. Kam naj se 

uleæeta? Nariπi ju na gornjo ilustracijo. 

83

PriËakujemo, da bodo uËenci narisali oba fanta tam, kjer je πe prostor, in sicer tako, da bosta tulca lahko 

usmerila naravnost proti sveËki. 

Pri reπevanju naloge gradimo na vsakdanjih izkuπnjah, ki jih ubesedimo tako, da dobimo sploπne lastnosti 

πirjenja svetlobe (od svetila naravnost na vse strani). 

3. Zapiπi Ëim veË svetil, ki jih poznaπ. Pri vsakem zapiπi, ali sveti na vse strani tako kot sveËka. Pri 

tistih, ki ne svetijo na vse strani, zapiπi, zakaj misliπ, da je tako. 

Primer: namizna svetilka sveti navzdol na mizo, navzgor pa ne sveti. Na vse strani ne more svetiti zato, ker 

je za æarnico kovinska ploπËa, ki je neprepustna in odbija svetlobo navzdol. 

Pri tej nalogi pazimo na materiale, iz katerih je lestenec (prozorno, prosojno, neprepustno), ali pa na æarnico, 

ki zaradi posebne oblike sveti le v doloËeno smer (npr. reflektorji). Pri pogovoru o razliËnih materialih 

vpraπajmo tudi, zakaj (oz. za kaj) jih uporabljamo. Ti materiali preusmerjajo svetlobo ali pa ji dajo drugaËne 

lastnosti. 

4. Naredi curek svetlobe. Zapiπi potrebπËine in postopek. Nariπi skico poskusa in odgovori na 

vpraπanje. 

PriËakujemo, da bodo naredili curek z baterijsko svetilko in kartonom, v katerega bodo naredili luknjo. Pri 

veËji luknji nastane πirπi curek svetlobe. Enak uËinek dobimo tudi, Ëe zaslonko (karton z luknjo) odmikamo 

od svetilke. 

Nekatera telesa ne prepuπËajo svetlobe 

5. Kaj se zgodi, Ëe posvetiπ na gladko kovinsko povrπino? Kaj pa, Ëe je ta povrπina nagubana? 

Poskus lepo uspe v zatemnjenem prostoru z baterijsko svetilko, ki ima moËno usmerjeno svetlobo. To 

doseæejo s posebno obliko zaπËitnega stekla na njej in z odbojnimi ploskvami za æarnico. »e naredimo 

dovolj ozko reæo, dobimo lep curek svetlobe in ne potrebujemo toËkastega svetila. 

S poskusom na gladki kovinski povrπini pokaæemo odbojni zakon: svetlobni curek se odbije pod enakim 

kotom, kot je vpadel. Odbiti curek se le malo razπiri. 

Na nagubani kovinski povrπini pokaæemo, da se odbiti curek razprπi. 

6. Kaj se zgodi s svetlobnim curkom, Ëe ga usmeriπ na bel papir, in kaj, Ëe na Ërnega? 

Za ta poskus je zelo pomembno, da imamo res dovolj temen prostor. Na belem papirju se sicer veËina svetlobe 

odbije, vendar je odboj precej bolj razprπen kot na nagubani kovinski povrπini (naloga πt. 5). Tako 

razprπeno svetlobo opazimo le, Ëe je okolica dovolj temna. Takrat lahko opazimo tudi razliko med odbojem 

svetlobe na belem in Ërnem papirju (tam odbite svetlobe ne opazimo). 

Poskus lepo uspe zveËer, ko ugasnemo luËi v sobi. Morda uËence usmerimo, da nalogo naredijo doma. 

Nekatera telesa prepuπËajo svetlobo 

7. Kako loËiπ med telesi, ki prepuπËajo svetlobo, in tistimi, ki je ne? Kako veπ, katera telesa so 

prozorna in katera so prosojna? 

Primerjamo svetlost senc, ki jih meËejo razliËni materiali. Opiπemo slike, ki jih vidimo skoznje. Opazujemo 

potek svetlobnega curka, ki ga usmerimo skozi material. Na podlagi teh poskusov nariπemo skico, s katero 

prikaæemo potek æarkov skozi izbrani material. RazliËne materiale opredelimo kot prepustne ali neprepustne, 

prepustne pa kot prozorne in prosojne. Vse rezultate zapiπemo v preglednico v delovnem zvezku. 

84

ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 

1. Kako sveti Sonce — na vse strani enako ali ne? Kako lahko utemeljiπ svoj odgovor? 

Sonce sveti na vse strani enako. To vemo zato, ker je ob vsakem Ëasu dneva, v vsakem letnem Ëasu in z 

vsakega dela Zemlje videti vedno enako. O tem nas prepriËajo tudi posnetki iz vesolja. 

2. V katerih okoliπËinah svetila ne svetijo na vse strani? 

Svetila ne svetijo na vse strani, Ëe so na poti πirjenja ovire, ki ne prepuπËajo svetlobe. Te so lahko iz 

materialov, ki svetlobo odbijajo (kovine), ali pa iz materialov, ki veËino svetlobe vpijejo. (Poznamo tudi 

svetila, ki ne svetijo na vse strani. Taka so netoËkasta svetila, na primer fluorescenËne svetilke, ki svetijo 

precej slabπe v smeri geometrijske osi.) 

3. Svetlobo, ki jo oddajajo razliËna svetila, pogosto v nekaterih smereh zasenËimo ali pa preusmerimo. 

Kako to naredimo in zakaj? 

Pri reflektorskih æarnicah æelimo usmeriti svetlobo na del prostora, npr. na pisalno mizo. Zato uporabimo 

kovinske materiale, ki svetlobo odbijejo v izbrano smer in tako prepreËijo, da bi se svetloba od æarnice 

πirila na vse strani. Lestence uporabljamo zato, da dobimo svetlobo, ki je bolj medla, barvna, se ne 

bleπËi, je razprπena … 

4. Kako lahko narediπ curek svetlobe? 

Svetlobo, ki jo oddaja svetilka (npr. baterijska svetilka), omejimo z zaslonko, v kateri naredimo majhno 

luknjo. Za luknjo se πiri svetlobni curek. 

5. Opiπi odboj svetlobnega curka na gladki kovinski povrπini! 

Na gladki kovinski povrπini se curek svetlobe odbije pod enakim kotom, kot smo ga usmerili nanjo. 

Odbiti curek je pribliæno enako πirok kot vpadni. 

6. Kako se odbije svetlobni curek na nagubani kovinski povrπini? 

Na nagubani kovinski povrπini se curek svetlobe odbije razprπeno. Odbiti curek je lahko bistveno πirπi od 

vpadnega. 

7. Zakaj so nekateri predmeti ob dnevni svetlobi videti Ërni? Kaj se zgodi s svetlobo na njihovih povrπinah? 

Nekateri predmeti so ob dnevni svetlobi videti Ërni, ker od njih ne pride svetloba v naπe oËi. Ti predmeti 

vpijejo praktiËno vso svetlobo, ki pade nanje. 

8. Razloæi, zakaj so nekateri predmeti podnevi videti beli. Kakπne barve so videti ti predmeti v temi? 

Beli predmeti odbijejo veËino svetlobe, ki pade nanje. V temi so taki predmeti videti Ërni, saj ni svetlobe, 

ki bi jih osvetljevala. 

9. Opiπi podobnosti in razlike med prozornimi in prosojnimi predmeti. 

Podobnost: prozorni in prosojni predmeti prepuπËajo svetlobo. 

Razlike: skozi prozorne predmete vidimo jasne slike, skozi prosojne pa zabrisane. 

Svetlobni curek se pri prehodu skozi prozorno telo praktiËno ne razπiri, pri prehodu skozi prosojno telo 

pa se moËno razπiri. 

10. Za katere namene uporabljamo prozorne predmete in za katere prosojne? Navedi nekaj primerov. 

Prozorne predmete uporabljamo, Ëe æelimo videti skoznje. Primeri: okna, stekleni kozarci, sklede, 

πkatlice in ovitki za CD-je, ovitki za zvezke … 

Prosojne predmete uporabljamo takrat, ko æelimo, da skoznje pride svetloba, ne pa tudi slika z druge 

strani. Primeri: okna na straniπËih, zdravniπkih ambulantah, zavese na oknih … 

85


• Mojca »epiË: Svetloba in barve. Modul 6, Pedagoπka fakulteta Ljubljana, 2002. 

• Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Joæi Æibert, Karmen ZupanËiË, Marta Klanjπek Gunde, 

Matjaæ Jaklin, Riko Jerman: Naravoslovje in tehnika 4. PriroËnik za uËitelje. Rokus, 2003. 



• Janez Strnad: Fizika, 2. del. Elektrika. Optika. DZS, 1978. 

• Marta Klanjπek Gunde: Svetloba in barve — fizikalni vidik. Interdisciplinarnost barve. 1. del: V znanosti. 

Druπtvo koloristov Slovenije, 2001. 

86

KAK©NE 

barve je svetloba? 


• Curek bele svetlobe znajo razkloniti v curke mavriËnih barv na prizmi iz vode ali na stekleni prizmi. 

• Znajo z odbojem in absorpcijo pojasniti obarvane povrπine. 

• Spoznajo, da razliËne snovi odbijajo in prepuπËajo svetlobo razliËnih barv. 

• Spoznajo, da je svet pisan, Ëe ga opazujemo v beli svetlobi. 

• Spoznajo, da vse te razlike doseæemo z meπanjem svetlob. 

Svetloba, ki jo zazna Ëloveπko oko (vidna svetloba), ni enoliËna, saj se pri doloËenih pogojih razkloni v sestavine 

— svetlobe mavriËnih barv. Z rastoËo energijo (oziroma z rastoËo frekvenco) si sledijo rdeËa, oranæna, 

rumena, zelena, modra in vijoliËna, z rastoËo valovno dolæino svetlobe pa je vrstni red obraten. Te barve 

imenujemo tudi spektralne barve. »e v mavrici izloËimo zelo ozek pas svetlobe, dobimo enobarvno 

(monokromatsko) svetlobo. Ta svetloba je elektromagnetno valovanje z eno samo valovno dolæino. »e bi 

narisali spekter take svetlobe, to je porazdelitev po energiji (ali frekvenci), bi dobili eno samo Ërto. Tako 

svetlobo v praksi dobimo z laserji, πe kar dober pribliæek pa tudi z barvnimi svetleËimi (LED) diodami. 

Belo svetlobo razklonimo na mavriËne barve na veË naËinov. Pri tem izkoriπËamo disperzijo, uklon in interferenco 

svetlobe. Vsi ti optiËni pojavi so odvisni od valovne dolæine svetlobe, torej od njene barve. 

Disperzija pomeni odvisnost hitrosti valovanja (svetlobe) od njegove valovne dolæine. Pojav je povezan s 

πirjenjem svetlobe v snovi. PraktiËno je pomemben pri prehodu svetlobe iz zraka v snov (lomu svetlobe na 

meji obeh snovi), kjer se zmanjπa hitrost πirjenja svetlobe. Hitrost svetlobe v snovi je odvisna od valovne 

dolæine svetlobe, zato je tudi lomni kot odvisen od valovne dolæine, torej od barve svetlobe. Pri poπevnem 

vpadu na prozorno telo klinaste oblike dobimo mavrico. Snov, iz katere je klinasto telo, je lahko steklo, 

voda, olje, plastika ipd. Za dober razklon svetlobe je pomembno, da ima klinasto telo gladke povrπine in da 

je brez optiËnih napak, torej brez vidne strukture v notranjosti. Klinasto telo s takimi lastnostmi imenujemo 

optiËna prizma. Hitrost rdeËe svetlobe se v prozorni snovi le malo zmanjπa, hitrost vijoliËne svetlobe pa precej 

veË. Zato se rdeËa svetloba pri prehodu skozi optiËno prizmo najmanj odkloni od smeri vpadnega curka, 

vijoliËna pa najbolj. Razklon svetlobe na optiËni prizmi je prikazan na sliki 2. 

Slika 2: Razklon bele 

svetlobe na optiËni prizmi 

87

Uklon je πirjenje valovanja v geometrijsko senco. Pri tem æarki niso veË ravni, paË pa se ukrivijo. Pojav 

najlaæe opazimo za ovirami, katerih razseænosti so primerljive z valovno dolæino. Valovanja, ki se uklonijo na 

dveh sosednjih ovirah, se lahko sestavijo in pri tem okrepijo ali pa oslabijo. Ta pojav imenujemo interferenca. 

Naprava, ki razkloni belo svetlobo na mavriËne barve zaradi uklona in interference, je uklonska mreæica. 

To je naprava z enakimi reæami oz. vdolbinami v enakomernih razdaljah. VËasih so bile uklonske mreæice 

zelo drage, v danaπnjih Ëasih pa lahko uporabimo kar CD-ploπËo. Deluje podobno, kot Ëe bi za uklonsko 

mreæico postavili ogledalo. Poskus je opisan pri nalogi 2 (c). 

Razklon curka bele svetlobe v svetlobe mavriËnih barv je pojasnil slavni fizik Isaac Newton leta 1672. Takrat 

so domnevali, da svetlobo obarva steklo, iz katerega je optiËna prizma. »e bi bilo to res, bi curkov 

mavriËnih barv na drugi strani prizme ne mogli sestaviti nazaj v curek bele svetlobe, saj bi se svetloba πe 

enkrat obarvala. 

Pri opazovanju barve milnih mehurËkov opazujemo svetlobo, ki jo dobimo, Ëe iz bele svetlobe odstranimo 

kako komponento. Pri tem gre za interferenco æarkov, ki se odbijejo od meje zrak-milnica (to je na zunanji 

strani mehurËka) in milnica-zrak (na notranji strani mehurËka). Pojav je znan kot barve tankih plasti. 

Opazimo ga na vseh prozornih plasteh, ki so debele nekaj valovnih dolæin vidne svetlobe. Primer: tanka 

plast olja na vodni povrπini. Kadar se spreminja debelina plasti ali kadar opazujemo v razliËnih smereh, vidimo 

odbito svetlobo v razliËnih mavriËnih barvah, sicer pa le v eni. 

Sonce seva svetlobo zaradi svoje visoke temperature (na povrπju pribliæno 6000 K, to je 6273 °C). Spekter 

izsevane svetlobe razmeroma dobro ustreza spektru sevanja Ërnega telesa. Svetloba, ki jo oddaja Sonce, 

zajema valovne dolæine od pribliæno 200 nm do 3000 nm in veË. Ti podatki veljajo za SonËev spekter, preden 

priËne svetloba prodirati skozi Zemljino ozraËje. OzraËje vpije veliko svetlobe, vendar ne enakomerno 

po vseh valovnih dolæinah. Zaradi t. i. selektivne absorpcije na molekulah plina v ozraËju se v spektru, ki ga 

izmerimo na zemeljskem povrπju, pojavljajo absorpcijski trakovi. KoliËina svetlobe se pribliæno enakomerno 

zmanjπa preko celotnega spektra tudi zaradi sipanja v ozraËju. KoliËina svetlobe, ki pade na povrπje Zemlje, 

je odvisna od dolæine poti svetlobe po ozraËju. To dolæino oznaËujemo z zraËno maso. ZraËna masa 1 

pomeni, da so æarki preËkali ozraËje po najkrajπi poti. SonËev spekter, kot ga izmerimo na Zemljinem 

povrπju, se razteza preko precej oæjega intervala valovnih dolæin kot zunaj atmosfere. Na kratkovalovnem 

delu ga zoæi absorpcija na ozonu, na dolgovalovnem pa na vodi. Tako πtejemo, da je pri 2500 nm svetlobni 

tok s Sonca æe zanemarljivo majhen. SonËev spekter z oznaËenim obmoËjem vidne svetlobe je na sliki 3. 

Slika 3: Spekter svetlobe, ki jo 

oddaja Sonce (SonËev spekter). 

ObmoËje vidne svetlobe je 

oznaËeno z mavrico. 

88

Meje vidne svetlobe, tj. meje vidnega zaznavanja Ëloveπkega oËesa, so odvisne od veË dejavnikov, zato 

navadno vzamemo dogovorjeno povpreËje od 400 do 700 nm. Ljudje z zelo dobrim vidom v zelo dobrih 

opazovalnih pogojih zaznajo tudi precej πirπe spektralno obmoËje, najveË med 380 in 780 nm. Svetlobo z 

valovnimi dolæinami nad 780 nm imenujemo infrardeËa svetloba (IR), pod 380 nm pa ultravijoliËna svetloba 

(UV). InfrardeËa svetloba se razteza do valovnih dolæin veË 10.000 nm. Fotoni te svetlobe imajo majhno 

energijo in lahko povzroËajo le razliËna nihanja atomov v molekulah snovi in vrtenja molekul, to je toploto. 

Energija fotonov vidne svetlobe je veËja in povzroËa prehode elektronov med posameznimi energijskimi 

nivoji (orbitalami) v istem atomu ali molekuli. Taka interakcija vidne svetlobe s snovjo v slednji ne povzroËi 

velikih sprememb. UV-svetloba sega do valovne dolæine okoli 10 nm. Energija fotonov te svetlobe je tako 

velika, da lahko povzroËi ionizacijo atomov in razpad molekul, vzbuja luminiscenco ter povzroËa bioloπke 

spremembe. Ta uËinek svetlobe obravnavamo v poglavju Svetloba lahko povzroËi spremembe. 

Shema SonËevega spektra, ki je v uËbeniku na strani 86, ponazarja obstoj nevidne svetlobe. Ta shema 

prikazuje del x-osi slike 3 (od 240 do 2500 nm). V obmoËju vidne svetlobe je valovna dolæina oznaËena z 

ustrezno mavriËno barvo. Tako mavrico dobimo, Ëe razklonimo SonËevo svetlobo v mavriËne barve linearno 

po valovnih dolæinah. Pri tem se razklonita tudi UV- in IR-svetloba. S shemo v uËbeniku smo æeleli prikazati, 

kako πiroka valovna podroËja zavzemajo tri glavne sestavine svetlobe, ki prihaja s Sonca: UV-, vidna in IRsvetloba. 

Celotni spekter svetlobe v praksi zelo teæko razklonimo linearno po valovnih dolæinah z enim 

samim optiËnim elementom (npr. z optiËno prizmo ali z uklonsko mreæico). Zato se v spektrofotometrih 

navadno uporabljata dva ali veË optiËnih elementov. 

Kadar je svetloba enakomerno porazdeljena po celotnem vidnem delu spektra, vsebuje vse spektralne barve 

v enakih deleæih. Tako svetlobo imenujemo bela svetloba. Kadar nekateri pasovi spektralnih barv prevladujejo, 

govorimo o barvni svetlobi. V tem primeru uporabljamo besedo ≈barva« za opis spektralne 

porazdelitve svetlobe. 

Na sploπno je ≈barva« naËin detekcije vidne svetlobe v Ëloveπkem oËesu, njena zavestna zaznava pa se 

zgodi v moæganih. Barva je torej lastnost svetlobe, ki pade na mreænico v oËesu. Kadar so barvasti predmeti 

okoli nas osvetljeni z belo svetlobo, pride od njih v naπe oko barvna svetloba. Takrat govorimo o barvi predmetov. 

V tem primeru opredelimo ≈barvo« kot lastnost opazovanih predmetov. Pri natanËnem obravnavanju 

barv moramo upoπtevati veË osnovnih vidikov: fizikalnega, kemijskega, fizioloπkega in psiholoπkega. 

Fizikalni vidik zadeva predvsem svetlobo: sledi ji od njenega izvora prek snovi, ki jih svetloba preËka ali se 

od njih odbije, vse do mreænice v oËesu. Kemijski vidik obravnava kemijske lastnosti snovi, ki povzroËajo 

absorpcijo razliËnih delov vpadne vidne svetlobe. Fizioloπki se ukvarja z vidnim draæljajem in njegovo potjo 

do ustreznega vidnega centra v moæganih, torej s potekom zaznave barv. Psiholoπki vidik obravnava vpliv 

barve na Ëlovekovo poËutje in tudi vpliv njegovega poËutja in zavesti na dojemanje barv. Posamezni vidiki 

se med seboj tudi prekrivajo in medsebojno dopolnjujejo. V tem poglavju obravnavamo osnove fizikalnega, 

v naslednjem poglavju (S Ëim lahko spremeniπ barvo predmetov) pa osnove kemijskega vidika obravnavanja 

barv. 

Barve predmetov praviloma opazujemo v beli svetlobi. Kadar pade curek bele svetlobe na rdeËe telo, se od 

njega odbije rdeËa svetloba, ostalo svetlobo (rumeno, zeleno, modro in vijoliËno) pa telo vpije. NatanËno 

govorimo le o prebitku rdeËe svetlobe, saj je popolna absorpcija svetlobe na realnih predmetih nemogoËa. 

Podobno velja za predmete drugih barv. 

Telesa, ki prepuπËajo le svetlobo doloËene barve in so za to svetlobo tudi prozorna, imenujemo barvni filtri. 

Praviloma gre za tanka telesa. »e opazujemo okolico skozi barvni filter, jo vidimo tako, kot da bi bila 

osvetljena s svetlobo tiste barve, ki jo prepuπËa filter. 

Osnova Ëloveπkega vida je mreæa svetlobnih detektorjev na oËesni mreænici. Celotni sistem ne reagira na 

vsako valovno dolæino vpadle svetlobe posebej, paË pa meri koliËino svetlobe v treh spektralnih pasovih, 

89

deËem, zelenem in modrem. Tribarvni sistem zaznave omogoËajo tri vrste pigmentov v svetlobno obËutljivi 

membrani Ëepkov v mreænici. Pravimo jim tudi barvni sprejemniki. Eden absorbira kratkovalovno podroËje z 

vrhom pri ~450 nm (modra svetloba), drugi srednjevalovno (vrh pri ~550 nm, zelena svetloba) in tretji dolgovalovno 

svetlobo (vrh pri ~620 nm, rdeËa svetloba). Absorpcija svetlobe v membrani Ëepkov sproæi elektriËni 

signal, ki se po vidnem æivcu prenese v moægane. Zato pravimo, da so barvni sprejemniki aktivirani. 

Celotna koliËina svetlobe, ki jo absorbira vsak od treh vrst barvnih sprejemnikov, pomeni deleæ modre, 

zelene ali rdeËe svetlobe. Tako oko zmanjπa podatke od neskonËnega πtevila valovnih dolæin svetlobe na 

zgolj tri podatke. Z njimi lahko tvori osem ekstremnih barvnih zaznav, ki so doloËene z razliËnimi kombinacijami 

popolnoma aktiviranih barvnih sprejemnikov. Podatki o tem so zbrani v spodnji preglednici. 

Tabela 1: Osem ekstremnih barvnih zaznav, ki jih daje tribarvni vidni sistem Ëloveπkega oËesa. Oznaka ≈1« 

pomeni, da je barvni sprejemnik maksimalno aktiviran, oznaka ≈0« pa, da ni aktiviran. 

Aktivacija barvnega sprejemnika 

Celoten obËutek barve 

rdeËi zeleni modri 

1 1 1 bela 

1 1 0 rumena 

1 0 1 rdeËemodra (magenta) 

0 1 1 modrozelena (cyan) 

0 0 1 modra 

0 1 0 zelena 

1 0 0 rdeËa 

0 0 0 Ërna 

Pri opazovanju narave je praktiËno nemogoËe, da bi zaznali svetlobo tako, da bi bila ena od vrst svetlobnih 

sprejemnikov v oËesu popolnoma neaktivirana. »e gornji preglednici dodamo πe podatek o koliËini 

absorbirane svetlobe (kar ustreza stopnji aktivacije sprejemnika), dobimo vse moæne barvne zaznave oËesa. 

Meπanje barv, ki se dogaja v moæganih, lahko prikaæemo z meπanjem svetlobe treh barv — rdeËe, zelene in 

modre. Pri tem svetlobo dodajamo oz. seπtevamo. Te tri barve imenujemo osnovne barve svetlobe (aditivne 

primarne barve). Zanje pogosto uporabljamo tudi kratico RGB (Red, Green, Blue). Sposobnost oËesa, 

da ustrezno zazna in seπteje svetlobo osnovnih barv, lahko prikaæemo na dva naËina. Pri prvem izkoristimo 

omejeno kotno loËljivost, pri drugem pa omejeno Ëasovno loËljivost oËesa. Omejeno kotno loËljivost izkoriπËajo 

barvni zasloni katodnih cevi za televizijo in raËunalnike. Na notranji strani zaslona so majhne pike ali 

Ërtice iz treh razliËnih luminiscenËnih snovi. V katodni cevi so tri elektronske puπke, ki prek natanËnega 

usmerjevalnega sistema hkrati poπiljajo katodne æarke (curke elektronov) na te tri pike. Ena od njih zasveti 

rdeËe, druga zeleno in tretja modro. Pike oz. Ërtice so zelo drobne in jih lahko vidimo πele z lupo. Njihovo 

svetlobo oko sestavi v svetlobo ene skupne barve. Kadar pike slabo svetijo ali pa sploh ne, oko zazna 

pomanjkanje svetlobe oziroma senco. Omejeno Ëasovno loËljivost oËesa izkoristimo pri poskusu z barvno 

vrtavko. Vrtavko, ki je radialno pobarvana v izbranih barvah, zelo hitro zavrtimo. Pri dovolj hitrem vrtenju 

oko seπteje barvne zaznave iz posameznih delov vrtavke in dobimo skupno barvo. 

Barvni vid æivali je raziskan le pri nekaterih æivalskih vrstah. DoloËen je s πtevilom in vrsto barvnih Ëutnih celic 

90

(fotoreceptorjev) v njihovih oËeh. Prilagojen je barvi njihove hrane in barvi okolja, v katerem je ta hrana. Barvni 

vid primatov povezujejo z nabiranjem rumenih in oranænih sadeæev, ki jih morajo æivali dobro loËiti od zelenega 

ozadja drevesnih listov in modrega ozadja neba. Da bi to dosegle, morajo imeti tribarvni vid, to je tri 

razliËne vrste barvnih Ëutnic v oËeh. Pri razliËnih vrstah psov so dokazali dve razliËni vrsti barvnih Ëutnic. 

Nasprotno pa so v ptiËjih oËeh naπli πtiri ali celo pet razliËnih barvnih Ëutnic. Kaj vidijo s tako zapletenimi oËmi, 

je zelo teæko oziroma nemogoËe ponazoriti z barvami, ki jih poznamo. Vsekakor pa je njihov barvni vid prilagojen 

zapletenim zahtevam letanja in nabiranja hrane. VeËina æuæelk slabo ali sploh ne zaznava svetlobe, ki 

jo mi vidimo kot rdeËo. Obseg svetlobe, ki jo vidijo (to je njihova vidna svetloba), je pomaknjen precej bolj v 

ultravijoliËno svetlobo. Zato Ëebele zelo slabo ali pa sploh ne vidijo rdeËih cvetov, razloËijo pa ultravijoliËno 

svetlobo. Cvetovi, ki jih mi vidimo rdeËe, odbijajo tudi ultravijoliËno svetlobo. Tak primer je rdeËi mak. Kako 

ga vidi Ëebela, ne moremo ugotoviti, saj so vse barve, kot jih poznamo, vezane na naπ tribarvni vid. Znano pa 

je tudi, da UV-svetlobo zelo dobro odbijajo tisti deli cvetov, ki so za æuæelke najpomembnejπi. Tam je tudi njihova 

hrana. 

Barve svetlobe 


1. Napravi mavrico. 

Poskus posnema nastanek mavrice v naravi zaradi sipanja svetlobe na kapljicah vode. Poskus dobro uspe v 

sonËnem vremenu. Paziti moramo na to, da vodo dovolj drobno razprπimo in da imamo sonce za hrbtom. 

2. Oglej si svetlobo mavriËnih barv! 

Belo svetlobo razklonimo v svetlobo mavriËnih barv na razliËne naËine. Dobljene mavrice imajo razliËne 

oblike. Navedena sta razklon svetlobe na optiËni prizmi in na uklonski mreæici ter opazovanje interference 

svetlobe na tanki plasti milnice. 

a) Z optiËno prizmo 

Curek svetlobe lahko pripravimo tudi s kakim 

drugim moËnim svetlobnim virom (npr. z diaprojektorjem). 

V sonËnem dnevu lahko svetlobo 

spuπËamo skozi reæo na oknu: v vsakem primeru 

moramo delati v dobro zatemnjenem prostoru. 

»e naredimo poskus tako, da je razklon svetlobe 

zelo πirok, lahko opazujemo tudi Ërte v sicer 

zveznem spektru svetila. 

Dodatni ideji: 

OptiËno prizmo lahko pripravimo tudi s kako 

drugo prozorno snovjo, npr. z vodo ali oljem. Pri 

izvedbi poskusa si pomagamo z ogledalom (slika 

4). Poskus uspe le v dovolj zatemnjenem prostoru. 

Slika 4: Razklon bele svetlobe v mavriËne barve 

z vodno prizmo 

91

Klinasto obliko lahko dobimo tudi z okroglim kozarcem, kamor natoËimo vodo, olje ali kaj podobnega. 

Pripravimo svetlobni curek in ga usmerimo na kozarec, ki je napolnjen do roba. Lahko uporabimo kar 

sonËno svetlobo. V tem primeru na prednjo stran kozarca nalepimo zaslonko z reæo. Kozarec postavimo 

pred okno na list belega papirja tako, da padajo æarki skozi reæo na vodno gladino. Mavrica se pojavi na 

papirju ob dnu kozarca. Poskus najbolje uspe zjutraj ali zveËer, ko so sonËni æarki zelo poπevni (slika 5). 

Slika 5: Razklon bele svetlobe 

v mavriËne barve s kozarËkom 

vode 

svetloba 

voda 

mavrica 

b) S CD-ploπËo 

Tu izkoriπËamo uklon svetlobe na uklonski mreæici. Zareze na CD-ploπËi so med seboj razmaknjene za 

velikostni red valovne dolæine svetlobe, zato pride do veljave njena valovna narava. Svetloba z veËjo valovno 

dolæino se ukloni bolj kakor svetloba z manjπo valovno dolæino. 

Pri umazani CD-ploπËi je pojav zabrisan. 

Dodatne ideje: 

Za uklonsko mreæico lahko uporabimo tudi gosto tkanino (npr. svilo) ali ptiËje pero, najbolje bele barve. Ko 

curek svetlobe pogledamo skozi tkanino ali pero, opazimo, da so bele pege ob robu rahlo obarvane — na 

eni strani bolj rdeËe, na drugi pa bolj modro. 

c) Milni mehurËki 

Opazujemo svetlobo, ki nastane po interferenci na opni milnih mehurËkov. RazliËne dele mehurËkov opazujemo 

pod razliËnimi koti, zato opazujemo razliËne debeline open. Stene mehurËkov tudi niso popolnoma 

enako debele. Opazimo lahko tudi pretakanje milnice od gornjih delov mehurËkov k spodnjim. Zaradi 

razliËne debeline sten je barva mehurËkov razliËna. 

Dodatna ideja: 

Podoben pojav opazujemo tudi pri oljnih madeæih na vodni gladini. Posodo z vodo postavimo na svetlo 

mesto tako, da sonce osvetljuje gladino vode. Olje nanesemo s πivanko tako, da jo pomoËimo najprej v olje, 

nato pa oljno kapljico s πivanko prenesemo v vodo. Barve oljne plasti si ogledamo v razliËnih smereh: 

navpiËno in bolj ali manj poπevno. S tem spreminjamo debelino opazovane oljne plasti. Debelina se spremeni 

tudi, Ëe posodo potresemo. Ta pojav vidimo tudi na valoviti gladini morja ali jezera, kamor se je razlilo 

olje ali nafta. 

3. Naredi barvno vrtavko! 

Z nalogo dokaæemo, da se tako svetloba mavriËnih barv kot tudi svetloba treh osnovnih barv svetlobe 

seπtejeta v belo svetlobo. Opozarjamo, da je fizikalni pomen pojma ≈bela svetloba« vezan na enakomerno 

porazdelitev svetlobe po vseh valovnih dolæinah, in ne na koliËino svetlobe. Zato moramo dobiti nevtralno 

(sivo) barvo. Zelo teæko bi dobili pravilen rezultat, Ëe bi vrtavko pobarvali sami. Zato smo pravilno pobarvane 

vrtavke pripravili kot prilogo delovnega zvezka. Pomembno je tudi, da se vrtavka dovolj hitro vrti, kar 

92

je nemogoËe izvesti z roko. Zaradi varoval, ki so v multipraktiku, smo se odloËili, da za ta poskus uporabimo 

to napravo. Dodaten razlog je tudi, da uËenci multipraktik poznajo iz praktiËnega dela pri gospodinjstvu. 

Zato domnevamo, da je poskus mogoËe izvesti. Naπe barvne vrtavke dajo pri hitrem vrtenju sivo 

barvo. Siva barva je nevtralna, saj vsebuje svetlobo vseh barv in nobena od njih ne prevladuje. 

Barvne predloge za vrtavke izreæemo in pritrdimo na nastavek multipraktika. Pokrijemo in vkljuËimo. Barve 

vrtavke opazujemo skozi odprtino v pokrovu. Pomembno je, da izvajamo poskus v dobro osvetljenem prostoru, 

saj bomo lahko le tako dovolj dobro opazovali barve. 

Naπe izkuπnje kaæejo, da se nekateri multipraktiki vrtijo prepoËasi, da bi se svetloba vseh delov vrtavke zlila 

v celovit barvni obËutek. V takem primeru poiπËimo hitrejπega. 

4. Kako deluje barvni televizor? 

UËenci z lupo opazujejo mirujoËe barvne ploskve na priæganem televizorju. Svetujemo, da opazujejo najprej 

bele ploskve, nato ploskve osnovnih barv (rdeËe, zelene, modre), kasneje rumene … Ogledajo naj si tudi 

Ërne ploskve. 

Opomba: nalogo bomo teæje izvedli na raËunalniπkih LCD-zaslonih. Zaradi veËje resolucije bo poveËava lupe 

verjetno premajhna, da bi razloËili posamezna barvna obmoËja. 

Odboj bele svetlobe na barvni povrπini 

5. Kaj se zgodi, kadar curek bele svetlobe pade na rdeËo povrπino? 

Poskus je podoben poskusu iz prejπnjega poglavja, pri katerem opazujemo odboj svetlobe na gladki kovinski 

povrπini. Obarvane kovinske folije dobimo v papirnicah. To je tanka kovinska folija, ki je premazana s 

tanko prozorno barvno plastjo. Na voljo so v razliËnih barvah, rdeËi, zeleni, modri, rumeni (zlati), vijoliËni … 

Namesto obarvane kovinske folije lahko uporabimo ogledalo, na katero prilepimo barvni celofan. 

Na obarvani kovinski povrπini se odbije manj svetlobe kot na gladki kovinski povrπini, zato je odbiti curek 

temnejπi. Za dobro vidnost odbitega curka je treba imeti dobro zatemnjen prostor. Ta pogoj je tu πe 

pomembnejπi kot pri odboju na gladki kovinski povrπini. 

6. Nariπi sheme odbojev bele svetlobe na povrπini zelene, modre, bele in Ërne barve. 

Naloga utrjuje sploπne ugotovitve poskusa iz prejπnje naloge in navaja na risanje preprostih optiËnih shem. 

Barvni filtri 

7. Kaj se zgodi z belo svetlobo, ki pade na prozorno barvno folijo? 

V zadnjem Ëasu je v papirnicah mogoËe kupiti tudi enobarvni celofan. »e vam ga ne uspe dobiti, lahko 

uporabite pisanega. Glavno je, da je prozoren. 


8. Kako to, da postaja SonËeva svetloba zveËer vse bolj rdeËkasta? 

Poskus uspe v zelo temnem prostoru, najbolje v temnici. Pomembno je, da uporabimo homogenizirano 

mleko. Tako mleko ima enakomerno porazdeljene kapljice maπËobe pribliæno enake velikosti. Mleko dodajamo 

poËasi in v majhnih koliËinah. Svetloba se priËne sipati æe pri zelo majhni koncentraciji mleka v vodi. V 

nekaj veËji koncentraciji mleka dobimo barvno svetlobo. »e pogledamo skozi kadiËko proti svetlobi baterijske 

svetilke, je svetloba videti rdeËkasta, njena okolica pa modrikasta. 

93

Kapljice maπËobe v mleku delujejo podobno kot molekule zraka v ozraËju. Svetloba se na njih siplje: modra 

bistveno moËneje od rdeËe. Kadar je sonce nizko nad obzorjem, je pot svetlobe skozi atmosfero dovolj 

dolga, da se modra svetloba razsiplje, v smeri sonca pa ostanejo rdeËkasti odtenki svetlobe. 

Osnovne barve svetlobe in njihovo meπanje lahko obravnavamo tudi s pomoËjo raËunalniπkega CD-ja, ki je 

priloæen delovnemu zvezku. Tu se uËenci seznanijo z osnovnimi naËeli meπanja svetlob treh osnovnih barv. 

Na tem sloni delovanje barvnega televizorja, obenem pa tudi pokaæemo ekstremne barvne zaznave, ki jih 

daje tribarvni vidni sistem Ëloveπkega oËesa (glej tabelo 1). 


1. Kaj pomeni, da je neka svetloba bela? 

Bela svetloba vsebuje enako koliËino svetlob vseh mavriËnih barv. V taki svetlobi so enakomerno 

porazdeljene svetlobe vseh mavriËnih barv. 

2. S katerimi poskusi lahko pokaæemo, da je bela svetloba meπanica barvnih svetlob? Navedi nekaj 

primerov. 

PriËakujemo, da bodo uËenci navedli vsaj en primer, na primer optiËno prizmo v katerikoli obliki (stekleno 

ali vodno), milne mehurËke, CD-ploπËo. 

3. Kako je mogoËe svetlobo mavriËnih barv zdruæiti v belo svetlobo? 

Svetlobo mavriËnih barv lahko zdruæimo s hitro vrteËo se barvno vrtavko ali na zaslonu barvnega televizorja. 

(Lahko uporabimo tudi lupo ali optiËno prizmo.) 

4. Na zeleni klopi sta rdeË svinËnik in zvezek, ovit v moder ovitek. Opiπi, kaj se zgodi s SonËevo svetlobo, 

ki pade skozi okno na klop in predmeta, ki sta na njej. 

SonËeva svetloba je bela. Klop odbije zeleno svetlobo, ostalo vpije. SvinËnik odbije rdeËo svetlobo, ostalo 

vpije. Zvezek odbije modro svetlobo, ostalo pa vpije. 

5. Kakπne barve bi bil videti zvezek iz prejπnjega vpraπanja, Ëe bi vpil tudi modro svetlobo? 

Ta zvezek bi bil videti Ërn. 

6. Kateri del mavrice prepuπËa zelen filter? 

Zelen filter prepuπËa zeleno svetlobo. 

7. Kakπne barve je videti banana, Ëe jo pogledaπ skozi moder filter? 

Banana je Ërna. Banana odbija zeleno in rdeËo svetlobo, modro pa vpija. »e jo osvetlimo samo z modro 

svetlobo, ne more odbiti niË svetlobe. 

8. Kakπne barve je videti paradiænik, Ëe je osvetljen z zeleno svetlobo? 

Paradiænik je videti Ërn. V zeleni svetlobi ni rdeËe, zato paradiænik ne odbija nobene svetlobe. Opomba: 

tu je privzeto, da je paradiænik rdeË (torej zrel). Zelen paradiænik, ki je osvetljen z zeleno svetlobo, je 

videti zelen. 

9. Koliko razliËnih barv svetlobe sveti barvni zaslon televizorja ali raËunalnika? Katere barve so to? 

Barvni zaslon televizorja sveti tri barve: rdeËo, zeleno in modro. To so osnovne barve svetlobe. 

10. RdeËe-zeleno-modri krog za barvno vrtavko iz 3. naloge spremenimo na dva naËina: prviË tako, da je 

na mestu modre barve bela, drugiË pa tako, da je tam Ërna. Barvo vsakega od spremenjenih barvnih 

krogov pri zelo hitrem vrtenju preverimo z multipraktikom. Ali sta enaki? Pojasni! 

Barvna kroga pri hitrem vrtenju nista videti enaka. Imata enak barvni ton (rumen), vendar je krog z belo 

barvo bistveno svetlejπi od kroga s Ërno barvo. 

94

Pri tem vpraπanju priËakujemo, da bodo uËenci s sklepanjem priπli do odgovora o razliki v svetlosti. Ne 

priËakujemo pa, da bodo ugotovili, da gre za enak barvni ton. Morda se k vpraπanju vrnemo po 

zakljuËku naslednjega poglavja in naredimo tudi poskus. Za ugotavljanje rumene barve si lahko pomagamo 

tudi z barvnim televizorjem. PoiπËejo naj ploskve, kjer svetita le rdeËa in zelena Ërtica. 


• Mojca »epiË: Svetloba in barve. Modul 6, Pedagoπka fakulteta Ljubljana, 2002. 

• Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Joæi Æibert, Karmen ZupanËiË, Marta Klanjπek Gunde, 

Matjaæ Jaklin, Riko Jerman: Naravoslovje in tehnika 4. PriroËnik za uËitelje. Rokus, 2003. 

• Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjπek Gunde, Matjaæ Jaklin, Riko Jerman: 

Naravoslovje in tehnika 5. PriroËnik za uËitelje. Rokus, 2004. 



• Janez Strnad: Fizika, 2. del. Elektrika. Optika. DZS, 1978. 

• Marta Klanjπek Gunde: Svetloba in barve — fizikalni vidik. Interdisciplinarnost barve. 1. del. Druπtvo 

koloristov Slovenije, 2001, str. 13—53. 

95

S »IM LAHKO 

spremeniπ barvo predmeta 


• Spoznajo, da se barvne povrπine razlikujejo po barvnem tonu in svetlosti. 

• Spoznajo, da vse te razlike doseæemo z meπanjem barvil. 

• NauËijo se pripraviti izvleËke naravnih barvil iz rastlin in jih uporabiti za barvanje naravnih gradiv. 

V tem poglavju obravnavamo snovi, ki doloËajo barvo predmetov ali pa se uporabljajo za to, da barvo predmetov 

spremenimo. Predmete osvetljujemo z razprπeno belo svetlobo. Ne zanimajo nas optiËne lastnosti 

povrπine (npr. sijaj), paË pa le barvne lastnosti materiala. Te lastnosti lahko opredelimo s tremi parametri: 

barvnim tonom, nasiËenostjo in svetlostjo. Barvni ton oznaËuje relativno zastopanost svetlobe doloËene 

barve v svetlobi, ki se odbija od povrπine. Glavni barvni toni so rdeËa, oranæna, rumena, zelena, modra in 

vijoliËna. Vsak barvni ton ima veliko πtevilo odtenkov, poznamo pa tudi vmesne barvne odtenke (npr. modrozelena). 

NasiËenost (ponekod to imenujejo tudi Ëistost barve) je doloËena z absolutno zastopanostjo 

svetlobe doloËene barve v odbiti svetlobi. Telesa, ki jih vidimo v moËnih barvnih tonih, odbijajo veliko svetlobe 

toËno doloËenih barv, ostalo pa skoraj popolnoma vpijejo. V veËini primerov nasiËenost barve ustreza 

koncentraciji barvilne snovi v razredËilu. Svetlost barve je doloËena s povpreËno intenziteto odbite svetlobe. 

Barvni ton, nasiËenost in svetlost barvnih povrπin najlaæe pojasnimo s spektri svetlobe, ki se odbije od njih. 

Prikazani so na sliki 6. Na abscisi je valovna dolæina svetlobe. Ponazorili smo jo z barvo svetlobe. Na ordinati 

je odbojnost med 0 in 100 % v linearni skali. Odbojnost meri, kolikπen del vpadne svetlobe se pri dani valovni 

dolæini na povrπini telesa odbije v katerikoli smeri. Vpadna svetloba je razprπena, odboj pa merimo 

pod kotom 8° in z veliko merilno odprtino. S takim naËinom merjenja posnemamo opazovanje predmeta 

na normalni zorni razdalji. 

Pri rdeËih povrπinah v odbiti svetlobi prevladuje rdeËa svetloba, pri zelenih pa zelena. Odbije se tudi nekaj 

ostale svetlobe (slika 6 a). 

Na povrπinah, ki imajo veliko barvno nasiËenost, se odbije veliko svetlobe te barve, odboj svetlobe drugih 

barv je zelo majhen. Povrπine z majhno barvno nasiËenostjo odbijajo le malo veË svetlobe v svoji barvi (slika 

6 b). 

Povrπine, ki se razlikujejo le po svetlosti, imajo pribliæno vzporedno premaknjene spektre odbojnosti 

(slika 6 c). 

96

Slika 6: Odbojnost barvnih povrπin, ki imajo razliËne barvne tone (a), nasiËenost (b) in svetlost (c) 

Opredelitev barve z barvnim tonom, nasiËenostjo in svetlostjo je le eden od naËinov vrednotenja barv. 

Kadar se videz povrπin s kotom opazovanja ne spreminja znatno, je s tremi podatki mogoËe natanËno opredeliti 

njihovo barvo. Z vrednotenjem barv se ukvarja posebna veja znanosti, barvna metrika (kolorimetrija). 

Za to stopnjo smo opredelitev barv poenostavili tako, da obravnavamo le barvni ton in svetlost. Razlog je v 

vsakdanjih izkuπnjah uËencev. Pri barvanju z vodenimi barvicami je nasiËenost zelo teæko ali praktiËno 

nemogoËe loËiti od svetlosti, ki je lahko tudi posledica presevanja bele podlage. 

UËenci poznajo meπanje barv iz izkuπenj pri likovnem pouku. Pri naravoslovju spoznajo, da gre pri meπanju 

barvilnih snovi za veËanje vpijanja svetlobe, torej za odvzemanje barv v odbiti svetlobi. »e zmeπamo vse 

vodene barvice, dobimo Ërno oziroma zelo temno rjavo. 

Barvilne snovi se pogosto pojavljajo v kaki brezbarvni snovi in s svojo prisotnostjo doloËajo barvo predmetov, 

ki so narejeni iz takih snovi. Poznamo dva osnovna tipa barvilnih snovi, barvila in pigmente. Barvila 

uporabljamo v obliki raztopin. Barva raztopine je doloËena z vpijanjem svetlobe. Sipanje svetlobe je v taki 

raztopini zanemarljivo. Pigmenti so barvilni prahovi. Uporabljamo jih vmeπane v veziva, in sicer v takπna, v 

katerih se pigmenti ne raztapljajo. Gre za razliËne lake, plastike in podobno. V materialu, ki vsebuje vezivo 

in pigmente, se svetloba vpija in siplje. V vsakdanjem æivljenju najpogosteje sreËujemo premaze. Njihova 

barva je posledica vpijanja svetlobe. Zaradi sipanja svetlobe na pigmentnih delcih premazi optiËno prekrijejo 

podlago, kar je z barvili zelo teæko oz. praktiËno nemogoËe doseËi. 

UËni naËrt zajema le barvila, pigmentov pa ne. 

Naravna barvila so tista barvila, ki nastanejo v celicah æivega organizma. Naravna barvila imajo kljuËno 

vlogo v fizioloπkih procesih. 

97

Zeleno listno barvilo klorofil vpija rdeËo in modro svetlobo, zeleno pa odbije. Klorofil je sprejemnik rdeËe in 

modre svetlobe. To svetlobo (kar pomeni to energijo) rastlina potrebuje za fotosintezo. Rastline, ki bi 

vsrkale vso svetlobo in ne bi nobenega njenega dela odbile, bi bile videti razliËno sive oziroma Ërne. 

Karotenoidi nastopajo v odtenkih rumene (ksantofili), oranæne (betakaroten) in izjemoma rdeËe barve. 

Vsebujejo jih vse zelene rastline; v njih nastopajo kot pomoæni sprejemniki svetlobe za fotosintezo pri majhni 

osvetlitvi. RazliËne oblike karotenoidov se posebno izrazito pojavljajo v korenËku, paradiæniku, rdeËi 

papriki, vsebujejo pa jih tudi πtevilne æivali, npr. koæa nekaterih rib, meso lososa, jajËni rumenjak. 

Karotenoidi so tudi v pestiËih æafrana. 

Hem je rdeËe barvilo. V rdeËih krvnih telescih (eritrocitih) je hem vezan na beljakovino globin in tvori 

hemoglobin. Zaradi tega je kri rdeËa. Hemoglobin prenaπa kisik iz dihal do vseh celic v telesu. Podobno 

molekulsko zgradbo ima tudi bilirubin, ki je v æolËu. Bilirubin nastane tudi kot razpadni produkt hema. V 

razliËnih oblikah ga opazimo pri podplutbah, ko postopno spreminjajo barvo. 

Fizioloπko pomembna naravna barvila so tudi melanini. Njihova glavna funkcija je zaπËita tkiva pred ultravijoliËno 

svetlobo, zato so najpogosteje v koæi sesalcev. 

Stara oblaËila so veËinoma pobarvana z barvami v rumenih, rdeËih, rjavih in Ërnih odtenkih. Zelene barve so 

silno redke, saj so zelena listna barvila slabo obstojna. Barvanje z modro se je uveljavilo zelo pozno, πele z 

odkritjem barvila z imenom indigo. Barvilo indigo pri barvanju ne prodira v vlakna tako kot veËina barvil za 

barvanje tekstila. Veæe se na povrπini tkanine, zato se barva jeansa obrablja in obledi. Ker je ponoπen videz 

zelo moderen, obdelajo oblaËila æe v tovarnah. Da bi ne uniËevali izdelkov, v zadnjem Ëasu za to ne 

uporabljajo teækih kamnov ali posebnih kemikalij, ampak z indigom hranijo posebne bakterije. Kjer ga pojedo, 

je barva oblaËil svetlejπa. 

Prvo sintetiËno barvilo je bilo pripravljeno po Ëistem nakljuËju. Leta 1856 je komaj 18-letni William Henry 

Perkin pri iskanju zdravila za malarijo odkril barvilo z imenom mauvein, ki daje tako barvo, kot jo imajo cvetovi 

sleza. Æe Ëez nekaj let so postale obleke iz svile, ki so jih pobarvali z novim barvilom, pravi modni krik. 

V drugi polovici 19. stoletja so se odkritja sintetiËnih barvil vrstila drugo za drugim. S svojo barvno jakostjo 

in obstojnostjo so povsem zasenËila veËino naravnih barvil. To je bil zaËetek industrije sintetiËnih barvil in 

velikega razmaha tekstilne industrije. 

Ali je barvanje z naravnimi barvili bolj prijazno do narave kot barvanje s pridobljenimi (sintetiËnimi) barvili? 

Naravna barvila najdemo v naravi v zelo majhnih koliËinah, zato za barvanje potrebujemo ogromno koliËino 

rastlin oz. æivali. Barvanje tkanin po starih postopkih traja tudi do nekaj tednov in zahteva veliko znanja in 

izkuπenj. Pogosto se uporabljajo tudi snovi, ki so zelo πkodljive za okolje. Veliko naravnih barvil je slabo 

raziskanih in ni jasno dokazano, da ne πkodujejo zdravju. V naravi je tudi mnogo strupenih snovi, ki imajo 

pogosto izrazito barvo. Prav gotovo pa zdravju niso πkodljiva naravna barvila, ki jih æe desetletja uporabljamo 

v prehrani, na primer barvila v Ëebulnih listih, soku rdeËe pese, korenju, æafran, Ërnilo hobotnice … 

V naravi pogosto nastopajo zmesi dveh ali veË barvil. Primer zmesi barvil dobimo z ekstrakcijo barvil zelenih 

listov. Poleg klorofila (zeleno barvilo) najdemo tudi razliËne karotenoide (rumeno oranæna barvila), ponekod 

tudi antociane (barvila rdeËih in vijoliËnih barv). Zmes teh barvil loËimo s papirno kromatografijo. To je 

metoda loËevanja snovi v raztopini, s katero se sistematiËno ukvarjamo pri pouku naravoslovja v 7. razredu. 

Kromatogram meπanice barvil zelenega lista katerekoli rastline je sistem raznobarvnih prog, ki prikazujejo 

vsebovana barvila. Kadar pripravimo ekstrakt (izvleËek) barvil, ki so zelo podobna, ali pa smo uporabili del 

rastline z enim samim barvilom, lahko dobimo kromatogram z eno samo barvno progo. To se zgodi npr. pri 

rdeËi pesi ali pri rdeËih cvetnih listih nekaterih cvetov. 

Naravni barvilni prahovi ali pigmenti so drobno zmlete kamnine in minerali. Praviloma imajo kristalno strukturo 

in so bolj stabilni kot barvila. To pomeni, da pod vplivom UV-svetlobe razpadejo poËasneje kot barvila. 

Pigmente so poznali æe pred veË kot 30.000 leti, kar potrjujejo slike na stenah jamskih prebivaliπË praËlove- 

98

ka. Uporabljali so razliËne prsti in kamnine. Barvne prsti so posuπili in zdrobili v prah. Nekatere med njimi so 

tudi ægali. Te pigmente so poimenovali po nahajaliπËu prsti. Tako poznamo veroneπko zeleno, beneπko 

rdeËo, ægane siene in podobno. V rudnikih bakrove rude je pogosto moË najti malahit. Iz njega so pridobivali 

malahitno zeleni pigment. Bele pigmente so pridobivali iz krede, sadre, kremena in apnenca. Modri pigment 

so pridobivali iz poldragega kamna lazurita. Uporabljali so ga æe pred 5000 leti v starem Egiptu in na 

Kitajskem. V Evropo so ga pripeljali z Vzhoda, zato so pigment iz njega poimenovali ≈ultramarin«, po 

latinskem izrazu ≈ultra mare«, onstran morja. »rni pigment so pridobivali iz skrbno pripravljenih saj. 

Podobno pripravljene Ërne pigmente πe danes uporabljajo pri pripravi premazov za razliËne podlage. 

SintetiËne saje, Ërni pigment z najveËjo moæno barvno jakostjo, imajo silno majhne delce, le nekaj 

stotisoËink milimetra (nekaj 10 nm). 

V danaπnjih Ëasih razen nekaj izjem (npr. v prehrani) uporabljamo veËinoma umetna barvila in pigmente. 

Izdelujejo jih v kemijski industriji. Tako pripravijo barvilne snovi z veliko veËjo barvno jakostjo in obstojnostjo 

od naravnih. Zaradi tega je za enako barvo potrebnih bistveno manj umetnih barvilnih snovi. Umetne 

barvilne snovi so cenejπe od naravnih. Vendar se pri njihovi proizvodnji in uporabi uporablja veliko okolju 

nevarnih in πkodljivih snovi. Zato se je æe v preteklih letih uveljavila stroga zakonodaja, ki doloËa dopustne 

koliËine teh snovi. Tako so na primer praktiËno prenehali uporabljati sintetiËna kromna barvila, katerih 

proizvodnja povzroËa velike koncentracije kroma v odpadnih vodah. 

V zadnjem Ëasu naraπËa zanimanje za naravna barvila. MoËno razπirjeno je prepriËanje, da so brez izjeme 

Ëloveku prijazna, ne povzroËajo alergij, so naravi prijazna in bioloπko razgradljiva. Seveda to ne dræi popolnoma, 

saj v naravi najdemo veliko strupenih in zelo πkodljivih snovi. Zaradi tovrstnih teæav so natanËno 

analizirali ekoloπke in toksikoloπke lastnosti sintetiËnih barvil. Ti podatki so navedeni v varnostnih listih, ki 

po zakonu spremljajo vsako sintetiËno kemikalijo. 

Meπanje barvilnih snovi poteka na drugaËni osnovi kot meπanje svetlob razliËnih barv. Kadar neki snovi 

dodajamo barvilno snov, snov absorbira veË svetlobe kot prej. Zaradi poveËane absorpcije se zmanjπa deleæ 

odbite svetlobe. Kadar dodajamo barvilno snov drugaËne barve, se zmanjπuje tudi barvni obseg svetlobe, ki 

se odbije od predmeta. Meπanje barv snovi zato pogosto strokovno poimenujemo subtraktivno meπanje 

barv. Pri meπanju snovi odvzemamo odbito svetlobo, pri meπanju svetlob razliËnih barv pa svetlobo dodajamo. 

Meπanje svetlob razliËnih barv imenujemo tudi aditivno meπanje barv. Tako je (teoretiËno) 

meπanica svetlob vseh barv bela svetloba, meπanica snovi vseh barv pa je Ërna. Z dodajanjem svetlobe se 

poveËujeta svetlost in obseg barv zdruæene svetlobe. Z dodajanjem barvilnih snovi se svetlost in barvni 

obseg svetlobe, ki se odbije od obarvanega telesa, zmanjπujeta. 

UËenci poznajo naËela meπanja barvilnih snovi iz vsakdanjega æivljenja, sistematiËno pa ga obravnavajo tudi 

pri likovnem pouku. Zato teh vsebin pri naravoslovju ne obravnavamo podrobneje. Obravnavamo pa 

tehniËno pomembno meπanje barvilnih snovi. Tu se uporabljajo le trije osnovni barvni odtenki. V danaπnjem 

Ëasu je ta naËela razmeroma preprosto pokazati, saj veËina pozna in uporablja barvne tiskalnike. V njihovih 

kartuπah so tri barvila: modrozeleno (angleπko cyan), rdeËemodro (angleπko magenta) in rumeno (angleπko 

yellow). Te barve so osnovne barve snovi (subtraktivne primarne barve). Z meπanico, v kateri je ustrezna 

koncentracija barvil treh osnovnih barv, dobimo vse razliËne barve, ki jih natiska tiskalnik. Za doseganje 

dobrih Ërnih odtenkov in senc veËina tiskalnikov uporablja Ërno barvilo. NaËelo meπanja barvil, ki ga 

uporabljajo tiskalniki, se uporablja tudi pri barvnem tisku. Imenujemo ga CMYK, po Ërkah za uporabljene 

barve (Cyan, Magenta, Yellow, blacK). Nekatera profesionalna tiskarska Ërnila vsebujejo tudi pigmente. Ti 

zagotavljajo veËjo pokrivnost podlage in veËajo obstojnost tiska. 

99


1. Z uporabo svojega znanja in izkuπenj z vodenimi barvicami odgovori na spodnja vpraπanja. 

Ali lahko z isto barvico nariπeπ svetlo in temno ploskev? Kako to narediπ? 

Svetlejπe ploskve: redËenje z vodo, uporaba bele tempere. 

Temnejπe ploskve: meπanje s Ërno. 

S ËopiËem barvaπ rumeno. Kaj se zgodi, kadar potegneπ s ËopiËem preblizu sveæe pobarvane modre 

ploskve? 

Na mokrih povrπinah se barve med seboj meπajo. 

(Pri tem vpraπanju opozorimo na meπanje snovi, ki imajo razliËne barve.) 

Kako prekrijeπ æe pobarvan del risalnega lista z drugo barvo? 

Uporabim tempera barvice. Z njimi laæe prekrijem podlago kot z vodenimi barvicami. 

(Tempera barvice vsebujejo tudi pigmente. Zaradi tega imajo boljπo kritnost kot vodene barvice — te so raztopine.) 

Kadar menjaπ barvo, spereπ ËopiË v vodi. Vodo imaπ v kozarËku in je ne zamenjaπ, dokler ne dokonËaπ 

raznobarvne risbe. Kakπne barve je na koncu voda v kozarËku? 

Temno rjava ali skoraj Ërna. 

Kaj lahko sklepaπ iz tega? 

Meπanica vseh barv je rjava ali rjavoËrna. 

Naloga je motivacijska. Z njo naredimo povezavo z likovnim poukom in opozorimo na izkuπnje z vodenimi 

barvicami. To je osnova uËne snovi tega poglavja. 

2. Barvanje belega platna z naravnimi barvili 

Naloga je primerna za naravoslovni dan. Delo organiziramo po skupinah. 

Zaradi primerjave rezultatov med skupinami svetujemo, da uporabljajo enako velike kose tkanine enake 

kvalitete, ki jih odreæete od istega kosa blaga. 

Dobro je, Ëe nam uspe naravoslovni dan izpeljati v sonËnem obdobju, tako da lahko preverimo πe obstojnost 

barvil. KonËni izdelek je preglednica obstojnosti z naravnimi barvili obarvanih kosov belega platna. Zato je 

dobro, Ëe si skupine izberejo zelo raznoliko sadje oz. zelenjavo, iz katere pripravijo izvleËke naravnih barvil. 

3. Kaj se zgodi, Ëe raztopino rastlinskih barvil kaneπ na filtrirni papir? 

Izvedemo zelo poenostavljeno papirno kromatografijo. Raztopino rastlinskih barvil lahko pripravimo tudi z 

alkoholom. Pri tem raztopine ni treba prekuhati. 

Poskus pokaæe πtevilo razliËnih naravnih barvil v raztopini. Tega ne smemo meπati s πtevilom osnovnih barv. 

»e imamo v izvleËku le eno oranæno karotenoidno barvilo, dobimo le eno Ërto, pa Ëeprav je oranæna barva 

sestavljena iz rumene in rdeËe barve. Barva nekega barvila je posledica molekularne strukture in je le izjemoma 

lahko enaka osnovni barvi snovi. 


4. Kako nastane kovinska barva hroπËev? 

Poskus prikazuje pojav barve, ki ne nastane zaradi barvilne snovi, paË pa zaradi doloËene znaËilne strukture 

sicer prozorne snovi. Takim barvam pravimo strukturne barve. V naπem primeru barva nastane zaradi interference 

æarkov, ki se zaporedno odbijajo v tanki plasti. Ker je podlaga milniËne opne Ërna, dobimo znaËilne 

kovinske barve. 

100


1. V Ëem se razlikujejo barve predmetov? 

Barve predmetov se razlikujejo po barvnem tonu in svetlosti. 

2. Naπtej vsaj tri barvne tone! 

RdeËa, zelena, modra, rumena, vijoliËna, oranæna … 

3. Kako lahko pobarvaπ ploskve z istim barvnim tonom in razliËno svetlostjo? 

Z razliËnim redËenjem izbrane barve. Vodene barvice redËimo z vodo. 

4. Naπtej nekaj rastlin, s katerimi lahko pripraviπ raztopine naravnih barvil. 

RdeËa pesa, borovnice, jagode, maline, bezeg, Ëebulni listi, zelene lupine orehov, πpinaËa, bezgovo 

lubje, kamilice … 

5. Po Ëem lahko sklepaπ, da je v neki raztopini veË razliËnih naravnih barvil? 

Naredim kromatogram. ©tevilo barvnih prog pomeni πtevilo razliËnih barvil v raztopini. 

6. Naravna barvila so slabo obstojna proti svetlobi. Kaj to pomeni? Ali je s takimi barvili pametno barvati 

zavese? 

Naravna barvila Ëez Ëas na svetlobi razpadejo. Tkanine, ki so pobarvane z njimi, takrat obledijo. S takimi 

barvili ne barvamo zaves. 

7. V kartuπi barvnega tiskalnika je zmanjkalo rumenega barvila, drugih pa je πe dovolj. Izpisati æeliπ barvno 

fotografijo, na kateri ni videti nobene rumene barve. Ali se bo na izpisani fotografiji poznalo, da ni bilo 

rumenega barvila? 

To se bo poznalo, pa Ëeprav ne izpisujemo rumenih ploskev. Tiskalnik potrebuje rumeno barvilo pri 

izpisovanju πtevilnih barvnih odtenkov, predvsem v rdeËi in zeleni barvi. 

(V uËbeniku je to lepo razvidno iz slik na str. 90, ki so potrebne pri CMYK-sistemu barvnega tiska.) 

8. V kartuπi barvnega tiskalnika je zmanjkalo Ërnega barvila, vseh drugih pa je πe dovolj. Ali lahko izpiπeπ 

barvno fotografijo? Ali bodo barve na njej kaj drugaËne kot takrat, ko je bilo πe dovolj Ërnega barvila? 

Kadar ni Ërnega barvila, bo imel izpis slabe sence. »rne ploskve bodo bolj rjave. 


• Bojana Boh, Vesna Ferk, Tanja Cvirn: Barva in naravna barvila. PriroËnik za uËitelje izbirnih vsebin kemije 

v gimnazijah in srednjih strokovnih πolah. TZS, 2000. 

• Lidija Tuπek, Vera Golob: Naravna barvila v tekstilstvu vËasih in danes. Tekstilec, letnik 41 (1998), str. 

75—83. 

• Lidija Tuπek: Naravna barvila, Æivljenje in tehnika, december 1999, str. 62—68. 

• Marta Klanjπek Gunde: Svetloba in barve — fizikalni vidik. Interdisciplinarnost barve. 1. del. Druπtvo 

koloristov Slovenije, 2001, str. 13—53. 

• Gorazd Golob: Reprodukcija barv. Interdisciplinarnost barve. 1. del. Druπtvo koloristov Slovenije, 2001, 

str. 309—339. 

• Nataπa Barle: Pigmenti v premaznih sredstvih. Interdisciplinarnost barve. 2. del. Druπtvo koloristov 

Slovenije, 2003, str. 276—314. 

101

SVETLOBA LAHKO 

povzroËi spremembe 


• Spoznajo, da svetloba povzroËi segrevanje teles. 

• Spoznajo, da absorpcija svetlobe lahko povzroËa tudi spremembe stanja snovi (taljenje, izhlapevanje). 

• Spoznajo, da svetloba prenaπa energijo: greje, spreminja stanje in zgradbo snovi, poganja elektriËni tok. 

• Izvejo, da rastline potrebujejo svetlobo za izdelavo hrane. 

• Izvejo, da podobne snovne spremembe povzroËa svetloba tudi na oËesni mreænici, nevidna UV-svetloba 

pa na Ëloveπki koæi. 

• Izvejo, da svetloba razen zagorelosti povzroËa tudi druge koæne spremembe: vnetje, opekline in koænega 

raka. 

• NauËijo se zmernosti pri sonËenju in tega, kako varovati koæo. 

VeËino ciljev tega poglavja so uËenci spoznali æe v prejπnjih letih pri naravoslovju. To znanje tu obnovimo in 

poudarimo skupen razlog za te spremembe. Navadno mislimo na SonËevo svetlobo oziroma na tako svetlobo, 

ki vsebuje tudi ultravijoliËno (UV) in infrardeËo (IR) svetlobo. 

Sonce je najpomembnejπi vir energije na Zemlji: omogoËa fotosintezo in s tem tvorbo hrane, ≈poganja« 

vreme … Vse to so spremembe, ki jih povzroËa svetloba. NatanËneje povedano: gre za svetlobo s Sonca, ki 

jo vpijajo snovi na Zemlji. 

V vsakdanjem æivljenju najpogosteje opazimo spremembe, ki nastanejo zaradi termiËnih lastnosti svetlobe. 

Tu gre za poseben naËin prenosa toplote — s sevanjem. Telesa, ki vpijajo svetlobo, se segrevajo. Segrevanje 

je tem izdatnejπe, Ëim veËji del svetlobe telo vpije. V nekaterih primerih pride tudi do spremembe agregatnega 

stanja snovi. Primera: taljenje, izhlapevanje. Voda prepuπËa vidno svetlobo, vendar vpije zelo velik del 

IR-svetlobe. Ker SonËeva svetloba vsebuje velik deleæ IR-svetlobe (glej SonËev spekter na sliki 3), se voda na 

soncu segreva. Podobno se dogaja pri osvetljevanju z æarnico na æarilno nitko. Celoten izsevani svetlobni 

tok take æarnice vsebuje le nekaj manj kot 30 % vidne svetlobe, vse ostalo je IR-svetloba. »e na vodo svetimo 

s fluorescenËno svetilko, se ne bo kaj dosti segrela. V tej svetlobi je zanemarljivo malo IR-svetlobe, paË 

pa skoraj samo vidna svetloba. Ker voda vidno svetlobo prepuπËa, se pri osvetljevanju s fluorescenËno 

svetilko ne more kaj prida segreti. 

Svetloba prenaπa energijo. Nekaj te energije znamo izkoristiti tudi v praktiËne namene. Pri fototermiËni 

pretvorbi jo pretvorimo v toploto. Ta pojav izkoriπËajo sprejemniki sonËne energije: gre za sistem cevi, po 

katerih se pretaka voda in se segreva. Pri fotoelektriËni pretvorbi se nekaj svetlobe pretvori v elektriËno 

energijo. SonËne celice so narejene iz posebnih snovi, v katerih svetloba sproæi elektriËno odvisne pojave, ki 

jih lahko izkoristimo za tvorbo elektriËne energije. Oba naËina izkoriπËanja energije, ki prihaja na Zemljo s 

Sonca, sta zelo pomembna predvsem z naravovarstvenega staliπËa. Sonce obravnavamo kot obnovljiv vir 

energije. FototermiËna in fotoelektriËna pretvorba energije pri obratovanju ne povzroËata odpadkov oz. 

πkodljivih stranskih uËinkov. Res pa je, da nekaj nevarnih snovi/odpadkov dobimo v tehnoloπkem postopku 

izdelave naprav. Te snovi je treba pravilno predelati, kar je mogoËe pri ekoloπko naravnani proizvodnji in 

pravilnem skladiπËenju/predelavi izrabljenih aparatur. Po novejπih podatkih (prej temu niso posveËali posebne 

pozornosti) je celotna energijska bilanca aparatur za fototermiËno in fotoelektriËno pretvorbo pozitivna. 

102

To pomeni, da lahko pridobimo veË energije, kot smo je vloæili v izdelavo naprav. 

Na moËnem soncu je posebno pomembno, da imamo na glavi klobuk, kapo s πËitnikom ali slamnik. 

Ohlajanje telesa nadzorujejo moægani. Zaradi velike vroËine je njihovo delovanje lahko moteno. Takrat se 

telo pregreva in lahko nastopi vroËinski udar. »e imamo na glavi slamnik ali podobno pokrivalo, je glava v 

senci. Tako prepreËimo pregrevanje moæganov. Delavci, ki delajo na vroËem soncu, si pogosto zmoËijo 

kape. Izhlapevanje vode poveËa hlajenje glave in pomaga pri ohranjanju stalne telesne temperature. Ta 

pomen izhlapevanja vode obravnavamo pri naravoslovju v 5. razredu. 

Pri vplivih svetlobe na snovi je pomemben deleæ UV-svetlobe. Ta svetloba ima precej veËjo energijo od IR- in 

od vidne svetlobe, zato lahko povzroËa velike spremembe snovi, kot sta ionizacija atomov in razpad 

molekul. Posebno pomembne so posledice na æivih organizmih. 

Malo UV-svetlobe Ëloveπko telo potrebuje za tvorbo vitamina D. Ta vitamin je pomemben za uravnavanje 

koliËine nekaterih snovi v razliËnih delih organizma. Pomanjkanje vitamina D pri majhnih otrocih povzroËa 

slabe kosti. Bolezen imenujemo rahitis. Zanimivo je, da v arheoloπkih najdbah na okostjih naπih prednikov 

niso naπli sledov rahitisa. Zato sklepajo, da se je bolezen pojavila z æivljenjem v zaprtih prostorih. 

Koæa se pred preveliko koliËino UV-svetlobe varuje z barvilom melanin, ki je v koæi sesalcev. Melanin vpija 

UV-svetlobo, ki zato ne more prodreti globlje v tkivo in ga poπkodovati. Ljudje, ki æe veliko rodov bivajo v 

krajih z obilo sonËnih dni, imajo temnejπo koæo. Taka koæa jih bolje varuje pred πkodljivimi posledicami UVsvetlobe. 

Temna polt je posledica veËje koliËine melanina v koæi. Kadar se temnopolti ljudje za stalno preselijo 

v kraje z malo sonËnih dni, morajo premajhno tvorbo vitamina D nadomeπËati z zdravili. Pri izpostavljenosti 

preveliki koliËini UV-svetlobe se lahko pojavijo nepopravljive posledice na koæi, koæni rak. 

Strokovnjaki opaæajo poveËano pogostost koænega raka predvsem v deæelah, kjer je manj sonca. Pojav so v 

veËjem obsegu opazili v zadnjih desetletjih, ko se veliko ljudi odpravlja v toplejπe kraje in se Ëezmerno 

izpostavlja soncu. 

Sonce seva UV-svetlobo v treh spektralnih obmoËjih, ki si sledijo od kratkovalovnega roba vidne svetlobe 

proti krajπim valovnim dolæinam: UV-A (315—400 nm), UV-B (280—315 nm) in UV-C (100—280 nm). 

Zemljino ozraËje v celoti vpije æarke UV-C in okoli 90 % æarkov UV-B. UV-svetloba, ki pride na povrπino 

Zemlje, je torej v veliki veËini sestavljena iz æarkov UV-A in iz majhne koliËine æarkov UV-B. Æarki UV-B 

povzroËajo vnetje in opekline na koæi in so dokazano kancerogeni. Æarki UV-A povzroËajo porjavenje koæe. 

V preteklosti so domnevali, da nimajo πkodljivih posledic za koæo, v zadnjem Ëasu pa strokovnjaki ugotavljajo, 

da ti æarki niso tako ≈varni«, saj se πkodljive posledice teh æarkov lahko pojavijo tudi πele Ëez dolga leta. 

Vse πkodljive posledice UV-æarkov so kumulativne. Æarki UV-C so smrtonosni za æive celice, zato jih umetno 

proizvajajo in uporabljajo za zelo natanËno sterilizacijo. 

UV-svetlobo vpijajo molekule plinov v ozraËju. Najpomembnejπi absorberji so ozon (O 3 ), vodni hlapi, kisik in 

ogljikov dioksid. Na koliËino UV-svetlobe, ki pride do povrπja Zemlje, vpliva veliko dejavnikov: geografska 

πirina, letni Ëas, Ëas dneva, koliËina oblakov na nebu, nadmorska viπina, odboj UV-svetlobe od tal, koliËina 

ozona v ozraËju. »im viπje je sonce na nebu, tem veË je UV-svetlobe. Njena koliËina proti ekvatorju naraπËa. 

NajveËja je, kadar je nebo jasno, vendar je tudi ob oblaËnih dneh lahko razmeroma velika. NaraπËa z nadmorsko 

viπino, in sicer vsakih 1000 m za 10—12 %. Okoli 80 % UV-svetlobe se odbija na snegu, na suhi 

peπËeni plaæi le okoli 15 %, na mokri peπËeni plaæi pa æe okoli 25 %. Okoli 60 % vse UV-svetlobe pride do 

zemeljskega povrπja med 10. in 14. uro. V senci je koliËina UV-svetlobe za 50 % in veË manjπa kot na 

soncu. V vodi se v globini 0,5 m koliËina UV-svetlobe zmanjπa za nekaj veË kot polovico. To pomeni, da 

voda ne more izdatno πËititi pred UV-svetlobo. Do okoli 80 % UV-svetlobe lahko prodre tudi skozi oblake. 

UV-indeks je brezdimenzijska mera za moË UV-sevanja na povrπini Zemlje. Njegove vrednosti so od 0 navzgor. 

VeËji UV-indeks pomeni veËjo koliËino UV-svetlobe v sonËni svetlobi. Uporabljamo ga predvsem kot 

merilo za stopnjo nevarnosti sonca oziroma kot merilo za to, kako moËno se moramo zavarovati pred njim. 

103

Ob jasnem vremenu je UV-indeks najveËji okoli poldneva, ko je sonce najviπje na nebu. 

V veËini dræav sveta merijo UV-indeks na veliko merilnih mestih, izmerjene vrednosti pa sporoËajo pri vremenskih 

napovedih (UV-indeks je odvisen tudi od vremena). Podatke lahko poiπËemo tudi na internetu. Za 

podatke v Sloveniji skrbi Agencija RS za okolje. Podatke najdemo v biometeoroloπki napovedi na spletni 

strani Agencije RS za okolje (ARSO) (dostopno na svetovnem spletu: 

http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/bio.html, april 2005). 

Preglednica vrednosti UV-indeksa in stopnje πkodljivosti oziroma priporoËeni zaπËitni ukrepi, kot jih je leta 

2002 priporoËila Svetovna zdravstvena organizacija, so podani v uËbeniku. Podrobnejπe informacije je moË 

najti v publikaciji Global Solar UV Index. A Practical Guide (glej strokovno literaturo). 


1. Odgovori na vpraπanja! 

Pri teh odgovorih gre za ponovitev snovi iz naravoslovja v 4. in 5. razredu. 

2. S svetlobo naredi preprosto sliko na papirju. 

Opazujemo poπkodbe papirja zaradi delovanja UV-svetlobe. Ta svetloba povzroËi, da papir porumeni. Tam, 

kjer je na papirju pritrjena figurica, ostane pod njo bel, tj. nepoπkodovan papir. Uporabiti moramo svetlobo, 

ki vsebuje tudi UV-svetlobo. Ker steklo zelo dobro vpija UV-svetlobo, poskus ne uspe (oz. uspe po bistveno 

daljπem Ëasu), Ëe papir prilepimo na notranjo stran okna. 


1. Naπtej nekaj sprememb, ki jih povzroËa svetloba. 

Segrevanje vode in zemlje, taljenje ledu, izhlapevanje vode, porjavitev koæe, porumenitev papirja, bledenje 

barvanih oblaËil, fotosinteza … 

2. SonËni zbiralniki za gretje vode so navadno na strehah hiπ in nagnjeni proti jugu. Zakaj? 

Tako imajo prisojno lego in so (v naπih krajih) osvetljeni bolje in za najdaljπi Ëas. 

Ali so na vseh strehah pri nas nagnjeni pribliæno enako? Zakaj? 

Na vseh strehah so nagnjeni pribliæno enako, saj imajo naπi kraji pribliæno enako geografsko πirino in s 

tem pribliæno enako povpreËno nagnjenost æarkov. 

3. Ali rastline uporabijo za izdelavo hrane vso vidno svetlobo, ki pade nanje? Iz Ëesa to sklepaπ? 

Rastline so zelene, ker zeleno svetlobo odbijejo. To pomeni, da ne uporabijo vse svetlobe, ki pade 

nanje, paË pa le modri in rdeËi del. 

4. Kakπne barve bi bili videti zeleni deli rastlin, Ëe bi vpili vso vidno svetlobo? 

V takem primeru bi bile rastline Ërne ali vsaj sive. 

5. Kaj se zgodi s papirjem, ki je nekaj Ëasa na soncu? 

Papir, ki je nekaj Ëasa na soncu, porumeni (spremeni barvo). 

6. Kaj moramo narediti z lesenimi izdelki, Ëe ne æelimo, da bi na soncu spremenili barvo? 

Lesene izdelke moramo zaπËititi pred UV-svetlobo. To naredimo z zaπËitnimi premazi (laki) za les. Ti vpijajo 

UV-svetlobo in tako varujejo les pred poπkodbami, ki jih povzroËa UV-svetloba. 

7. Kako se zavarujemo pred πkodljivimi posledicami SonËeve svetlobe? 

Zavarujemo se tako, da se okoli poldneva, ko je Sonce najviπje na nebu, umaknemo v senco. Na glavi 

moramo imeti pokrivalo. Izpostavljene dele koæe zavarujemo z zaπËitno kremo. 

8. Ali vidna svetloba povzroËa zagorelost koæe? 

Vidna svetloba ne povzroËa zagorelosti koæe. To povzroËa le UV-svetloba. 

104

9. Na kaj moramo paziti v gorah, πe posebno pozimi ob jasnih dnevih? Kako se zaπËitimo? 

V gorah, πe posebno ob jasnih zimskih dnevih, moramo paziti na πkodljivo delovanje SonËeve svetlobe. 

Ta lahko poπkoduje oËi. Zato jih moramo zavarovati s sonËnimi oËali. 

10. NajuËinkovitejπa zaπËita pred πkodljivimi uËinki SonËevih æarkov je izogibanje soncu okoli poldneva. 

Zakaj? 

Okoli poldneva padajo SonËevi æarki najbolj strmo in vsebujejo najveË UV-svetlobe. Zato je pomembno, 

da se umaknemo v senco in se tako najuËinkoviteje zavarujemo pred UV-svetlobo. 

STROKOVNA LITERATURA IN SPLETNA STRAN 





• Global Solar UV Index. A Practical Guide. WHO/SDE/OEH/02.2 

(http://www.unep.org/PDF/Solar_Index_Guide.pdf) 

105

RAZLI»NI 

sadovnjaki 

Temeljne uËne vsebine Cvet in Plod so izvzete, ker je Sadovnjak izbirna vsebina. VkljuËene so v poglavje 

Kaj vem o rastlinah. Tu je le oznaËena povezava z ikono. 


• Spoznajo pomen senoæetnih sadovnjakov in posledice njihovega krËenja. 

• Spoznajo nekaj sort naπih sadnih dreves in njihove plodove. 

• Spoznajo predstavnike druæine roænic. 

• Dojamejo pomen velikih dreves za ptice (zavetje, hrana, prostor za gnezdenje). 


• Spoznajo tipiËne predstavnike æivali v sadovnjaku (dvoæivke, æuæelke …). 

• Znajo razlikovati med peËkatim, koπËiËastim in lupinastim sadjem. 

• Spoznajo najpogostejπe vrste juænega sadja, ki je v prodaji pri nas. 

Sadovnjaki so nasadi sadnega drevja. Poznamo zelo razliËne vrste sadovnjakov: senoæetne, plantaæne, 

sadovnjake v naseljih. 

Vrste sadovnjakov 

• V starih visokodebelnih sadovnjakih, ki so pri nas πe vedno najpogostejπi, je sadno drevje vzgojeno 

na sejancih (torej iz peËk). Ker je vsako seme zaradi spolnega razmnoæevanja nekoliko drugaËno, so tudi 

drevesa razliËna. Taka drevesa so izredno visoka in dolgoæiva, saj semena vsebujejo veliko lastnosti izvornih, 

divjih rastlin. Na gozdnih obronkih ali ob poteh lahko opazite lesnike — divje jablane. Zrastejo visoko, rodijo 

pa za Ëeπnjo ali slivo velike plodove. V naπih gozdovih lahko opazite tudi divje hruπke — drobnice. Drobnice 

imajo za Ëeπnjo velike kroglaste plodove. Prepoznamo jih po stebelnih trnih. ©e pogostejπe prebivalke naπih 

niæinskih gozdov so divje Ëeπnje. Maja jih po bogato cvetoËih belih kroπnjah zlahka loËimo od ostalih dreves 

v gozdu. Vsa iz semena vzgojena sadna drevesa v viπino lahko doseæejo veË kot 15 metrov, prve veje pa se 

zaËnejo navadno πele nad dvema metroma. Roditi priËnejo πele po veË letih. Koreninski sistem se vraπËa 

globoko, zato so drevesa dobro preskrbljena z vodo in minerali in ne potrebujejo opore. Ker korenine niso 

soËne in so nameπËene bolj redko, so drevesa odpornejπa proti objedanju voluharjev. Debla so lahko debela 

tudi pol metra. Zato take sadovnjake pogosto imenujemo tudi visokodebelni sadovnjaki. 

Ker so drevesa velika, morajo biti posajena na redko. Pod njihovimi kroπnjami je dovolj svetlobe za uspevanje 

travnika. Od tod izvira njihovo drugo poimenovanje: reËemo jim tudi senoæetni sadovnjaki. 

Brez nege dreves ne bi bilo dobrega in obilnega pridelka sadja. V senoæetni sadovnjak ljudje zelo malo 

posegamo. NekoË niso poznali umetnih zaπËitnih sredstev, kot jih poznamo danes. Uspevale so le takπne 

sorte dreves, ki so bile prilagojene naπim podnebnim razmeram in odporne proti domaËim πkodljivcem. 

V senoæetnem sadovnjaku zato πkropljenje proti πkodljivcem ni potrebno. 

KoliËino pridelka poveËujemo le z zmernim obrezovanjem in gnojenjem. Obdelava je roËna, saj so drevesa 

previsoka za strojno obdelavo. V literaturi takemu naËinu obdelovanja pravimo ekstenzivno kmetijstvo. 

107

Lahko bi mu rekli tudi nepospeπeno, Ëeprav ustreznega slovenskega prevoda nima. 

VeËina sadnih dreves je danes æe zelo starih ali pa niso veË oskrbovana. Izbira sadja in druge hrane je tako 

pestra, stalna in poceni, da od sadovnjakov nismo veË tako odvisni kot nekoË, zmanjkuje pa nam tudi Ëasa 

za obdelovanje. Zato senoæetni sadovnjaki izginjajo, skupaj z njimi pa tudi bogata zakladnica domaËih sort 

sadnega drevja. 

Tisti, ki se zavedajo pomena senoæetnih sadovnjakov, jih skuπajo na razliËne naËine ohraniti. Tako so 

ponekod v Sloveniji æe uredili nasade, ki so nekakπna æiva zbirka starih sadnih sort okoliπa, kjer rastejo. 

Kakπno lahko tudi obiπËete. 

• Plantaæni ali nizkodebelni sadovnjaki so novi nasadi sadnega drevja. Priljubljeni so predvsem zato, 

ker hitro zaËnejo dajati plodove, zaradi nizke rasti dreves pa plezanje ni potrebno. Prve veje drevesa razvijejo 

æe 75 centimetrov visoko. Sadimo jih zelo na gosto. Ker imajo plitve korenine, veliko slabπe oskrbujejo 

rastlino z vodo in minerali, zato so tudi bolj dovzetna za bolezni in voluharja. Treba jih je izdatno zalivati, 

gnojiti in πkropiti. Zaradi velike teæe plodov potrebujejo oporo. Drevesa so zelo kratkoæiva. V takπnih 

sadovnjakih navadno gojijo le eno vrsto sadja in le nekaj sort. Zaradi monokultur so ti sadovnjaki zelo 

dovzetni za bolezni in πkodljivce, saj imajo slednji ugodne pogoje za æivljenje in razmnoæevanje. V zadnjem 

Ëasu je v naπem prostoru najbolj odmevala okuæba z bakterijo hruπevega oæiga, ki napada tudi druge avtohtone 

vrste roænic. 

• Sadovnjaki v naseljih so po bioloπkih lastnostih podobni plantaænim. Zaradi stiske s prostorom pa so 

drevesa navadno obrezovana tako, da veje πirijo le v vodoravni smeri in le v dveh dimenzijah (πpalir). V 

nasprotju s plantaænim sadovnjakom pa okrog domov gojimo veË vrst sadnega drevja: jablane, hruπke, 

slive, Ëeπnje, ringloje, marelice, breskve, orehe. Gojimo tudi sadje, ki ne raste na drevju: jagode, maline, 

kosmulje, ribez, ameriπke borovnice in πe bi lahko naπtevali. 

Enotnega dogovora o tem, kaj je sadje, ni. Lubenici podobne plodove jedilnih ali okrasnih in krmnih buË bi 

verjetno brez izjeme vsi uvrstili med vrtnine oz. zelenjavo. Z melono ali dinjo bi imeli æe veË teæav, lubenice 

pa ima veËina nepoznavalcev za sadje zaradi sladkega okusa. Vendar pozor! KoliËina sladkorja ni edino 

merilo. Kot zelenjavo pojmujemo razliËne uporabne dele vrtnin, sadje pa so plodovi, ki so veËinoma sladkega 

okusa. Vrtnine so veËinoma zelnate rastline, sadje pa z nekaj izjemami (jagode) uspeva na lesnatih 

rastlinah. 

Izjeme poznamo pri obeh skupinah. Tako so v skupini vrtnin sladkega okusa lubenice, melone, sladki 

komarËek in jedilna koruza. 

108


Pri obravnavi sadovnjaka je treba sadovnjak obiskati; lahko obiπËete tudi veËje vrtnarije in drevesnice, ki 

prodajajo mlada sadna drevesa ter zaπËitna sredstva zanje. Kar nekaj drevesnic ima ponovno v prodaji 

sadike visokodebelnih slovenskih sort. Sadjarja ali kmeta prosite, naj vam pokaæe plodove razliËnih sort, 

opravila v sadovnjaku in to, kako se pravilno posadi sadno drevo. Morda lahko demonstrira tudi cepljenje. 

Povpraπate ga lahko, kaj vse zna pripraviti iz sadja ter kako ga skladiπËi. Za domaËo nalogo lahko uËenci 

obiπËejo trgovino ter poiπËejo Ëim veË izdelkov, ki jih pripravljamo iz sadja. Pri pouku gospodinjstva lahko 

pripravite sadne krhlje in iztisnete sadni sok. »e imate zmogljivejπe mikroskope, si oglejte usedlino moπta ali 

kisa. Tam lahko opazite bakterije in kvasovke, ki povzroËajo spremembo soka v alkohol in kis. 

UËencem lahko pokaæete cepljeno mesto na odraslem drevesu. Zapiπite si vrste in sorte sadnega drevja ter 

æivali, ki jih opazite v Ëasu obiska. 

»e boste sadovnjak obravnavali pozimi, lahko vejice razliËnih sadnih dreves ali avtohtonih vrst roænic 

namestite v vazo z vodo. Pri sobni temperaturi vejice potrebujejo pribliæno 3 tedne, da se razcvetijo. 

Primerjajte razliËne cvetove ter ugotavljajte podobnosti in razlike. Na osnovi opazovanj opiπite cvet roænic. 

Opazujete lahko tudi sadike sadnega drevja in primerjate korenine sejancev ter sadik, vzgojenih na vegetativnih 

podlagah. Ker uËenci v tem razredu veliko zvedo o koreninskih sistemih, jih spodbudite, da premiπljujejo 

o prednostih in pomanjkljivostih enega in drugega. PoslediËno lahko primerjajo prednosti in pomanjkljivosti 

senoæetnih in plantaænih sadovnjakov, pa tudi pestrost bivaliπË in æivalstva v njih. Tako lahko uËenci 

pridejo do odgovorov na problemska vpraπanja in naloge. Pri pouku nato skupaj preverite in dopolnite 

odgovore. 

UËenci lahko prinesejo razliËna jabolka in hruπke. Zabeleæijo naj si, katere sorte so, da jih boste tako spoznali. 

Sadje lahko razreæete na krhlje in se posladkate. 

Danes senoæetni sadovnjaki izginjajo, skupaj z njimi pa tudi domaËe sadne sorte, ki so se oblikovale skozi 

stoletja in ki jih odlikuje velika prilagojenost rastiπËnim razmeram pri nas. UËence spodbudite, da predvidijo 

posledice izginjanja tega predvsem za ptice pomembnega habitata. 


1. Kaj je sadno drevo? 

Sadna drevesa so tista, ki rodijo plodove, ki jih uæivamo ljudje. Za to jih je treba negovati (obrezovati). 

VeËino lahko uvrstimo v skupino roænic. Sadje so pravzaprav vsi tisti plodovi, ki jih lahko uæivamo 

presne. Rastejo lahko na lesnatih ali zelnatih rastlinah in so veËinoma sladkega okusa. 

2. Janezek je slabo razumel snov. Pomagaj mu popraviti besedilo. 

V sadovnjakih gojimo razliËne ælahte sadnih dreves. Vsaka sorta drevesa ima razliËne vrste ali razliËice. 

Bobovec, kosmaË, carjeviË, zlati deliπes, jonagold in ajdared so razliËne vrste hruπk. V senoæetnem 

sadovnjaku so tla gola, drevesa pa nizke rasti in neodporna proti boleznim. 

Reπitev: sorte, vrsta, sorte, sorte jabolk, poraπËena s travo, visoke, odporna 

3. Kaj je znaËilno za skupino roænic? 

Cvet ima Ëaπne ter pet venËnih listov, ki so navadno bele barve. V sredini cveta je pestiË, okrog njega so 

razporejeni πtevilni praπniki. Jablane so æuækocvetke in enodomne rastline. Po πtevilu venËnih listov lahko 

ugotovimo, da je jablana dvokaliËnica. 

109

4. Obkroæi cvet, ki pripada skupini roænic. 

cvet paradiænika 

cvet breskve 

cvet trave 

cvet amarilisa 

5. Katere so najpogostejπe vrste sadnega drevja pri nas? 

Jablane, hruπke, slive, Ëeπnje, orehi in leske. 

110

SADJE 

V skupini sadja pa niso sladke olive, avokado ali orehi. VeËina sadnih rastlin je lesnatih rastlin (grmovnice ali 

drevesa), izjemoma so tudi zelnate (na primer jagode). Paziti morate, da se pri terminologiji ravnate po 

strokovni literaturi, vrtnarska, sadjarska in gospodinjska namreË uporabljajo drugaËno terminologijo, ki 

botaniËno ni ustrezna. Ribez, maline, borovnice, jagode, kosmulje ipd. uvrπËajo v skupino jagodiËja, ki ga 

botaniËna literatura ne pozna. Strokovno so jagode zaprti soËni plodovi (kaki, paradiænik, jagode vinske 

trte, pomaranËe …). Tovrstnih primerov je πe veË. Tudi uËni naËrt predvideva delitev sadja na koπËiËasto, 

peËkato, lupinasto in juæno sadje. Kam bi uvrstili limone oz. agrume, ki imajo peËke?! Po drugi strani otroci 

verjetno leπnikov, orehov in mandljev ne bi uvrstili med sadje. 

Strokovno so koπËiËasti plodovi zaprti plodovi, ki imajo eksokarp v obliki koæice, soËen mezokarp in 

koπËiËast sklerenhimatski endokarp (breskve, marelice, Ëeπnje, slive, ringloji, viπnje, oljka …). 

PeËkati plodovi, znaËilni za roænice, so podvrsta koπËiËastih plodov. Sploπno strokovno ime za takπen plod je 

jabolko! Pri roænicah pestiË sestavlja pet plodnih listov, ki so zraπËeni z vgreznjenim cvetiπËem (jabolko, 

hruπka, naπi, kutina …). 

Orehi, mandlji in leπniki so zaprti suhi plodovi. 

METODI»NO-DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA 

Pri obravnavi sadja je najbolje, da imate pred seboj kar najveË primerov. UËence lahko organizirate tako, da 

vsakega zadolæite, da k pouku prinese po en, toËno doloËen sadeæ. Nato jih prepolovite in okuπajte. 

EksotiËno sadje poimenujte. Poskusite botaniËno ovrednotiti plodove. UËence opozorite na razlike, ki se 

pojavljajo v terminologiji botanikov, vrtnarjev ali pa gospodinjcev. Seznanite jih lahko z zmedo, ki velja na 

podroËju opredelitve sadja ter delitve sadja v skupine. Verjetno je smiselno, da privzamejo delitev, ki je 

navedena v uËnem naËrtu, Ëetudi ni konsistentna, saj je prava botaniËna opredelitev plodov pogosto pretrd 

oreh tudi za uËitelje. 


1. Naπtej nekaj znaËilnosti sadja. 

Sadje so tisti plodovi, ki so uæitni, hranljivi in so najveËkrat sladkega okusa. VeËina pripada lesnatim rastlinam 

druæine roænic. 

2. Na katere skupine delimo sadje? Obkroæi prave kategorije. 

a) citrusi 

b) juæno sadje 

c) tropsko sadje 

d) sladko sadje 

e) peπkato sadje 

f) koπËiËasto sadje 

g) lupinasto sadje 

h) jagode 

111

i) peËkato sadje 

j) jagodiËje 

Tu lahko kot pravilne reπitve πtejemo tudi skupino citrusov, tropskega sadja, morda jagodiËja, ki jih uporabljamo 

v vsakdanjem izraæanju. Ni smiselno, da bi uËenci poznali le delitev na kategorije, ki jih predvideva 

uËni naËrt, saj so le dogovorne in nepoenotene. Bolje je, da to vpraπanje ponudi priloænost za pogovor, 

razmislek. Citrusi so na primer tako juæno kot peËkato sadje. 


Ugotovi, v katero od skupin sadja uvrπËamo plodove roænic. 

Med peËkarje in koπËiËarje. 

112

NELO»LJIVO 

povezani 

Rastline v sadovnjaku 

Posebej omenjamo le za sadovnjak znaËilne predstavnike. Druge rastline (s travnika pod sadovnjakom) 

obdelamo v poglavju TraviπËa. 

• Sadovnjaki so primerni za opazovanje cvetov. Jablane, hruπke, slive, Ëeπnje, ringloji, marelice in breskve 

uvrπËamo v skupino roænic. VeËina sadnega drevja v Evropi je lesnatih rastlin in pripada druæini roænic, zaradi 

Ëesar je ta rastlinska druæina med gospodarsko najpomembnejπimi. 

Med roænice uvrπËamo tudi veliko samoraslih plodonosnih grmov in dreves: lesniko, drobnico, divjo Ëeπnjo, 

Ërni trn, paneπpljo, jerebiko, brek, navadni mokovec, enovrati in navadni glog, πmarno hruπico, πipke, malinjak, 

robide, jagodnjake, reπeljiko in Ëremso. 

Cvetovi roænic imajo cvet tipa dvokaliËnic. Dvospolni cvet ima razvite Ëaπne liste ter 5 venËnih listov. Na 

sredi cveta je 1 plodnica, ki jo obdajajo πtevilni praπniki. 

• Bela omela je polzajedavski grmiË, ki pogosto zajeda sadno drevje in listavce. Polzajedavski zato, ker si 

hranilne snovi izdeluje s fotosintezo, vodo in v njej raztopljene mineralne snovi pa s sesalnimi koreninami 

odvzema gostiteljskemu drevesu. Sesalne korenine so tip preobraæenih korenin. Plod je navidezna jagoda z 

lepljivim osemenjem; z njim se hranijo ptice in tako πirijo rastlino na nova drevesa. Bela omela je nekoliko 

podobna navadnemu ohmelju; gre za sorodni vrsti. 

• Najpogosteje gojene senoæetne sorte jabolk v Sloveniji so dolenjska in gorenjska voπËenka, carjeviË, 

bobovec, kosmaË in londonski peping, reneta, krivopecelj, πtajerski moπancelj. V trgovinah prodajajo predvsem 

tuje sorte jabolk: zlati deliπes, gloster, granny smith, idared, ingol, jonagold ter jonatan. 

Obe voπËenki, goriπka sevka in bogatinka so nastale s kriæanjem v Sloveniji. 

Med hruπkami so najbolj razπirjene sorte tepke, viljamovke … 

Poznamo tudi nekaj sort Ëeπenj: hrustavke, belice, Ërnice … 

Æivali v sadovnjaku 

Æivalstvo je dokaj podrobno obdelano v sami snovi, zato na tem mestu ne navajam dopolnitev. 

Vrenje 

Vrenje je postopna encimska razgradnja organskih snovi (praviloma ogljikovih hidratov). Reakcija poteka 

brez prisotnosti kisika. Glede na to, kateri organizmi ga povzroËajo, in glede na snov, ki pri vrenju nastane, 

loËimo alkoholno, mleËnokislinsko, ocetnokislinsko ter maslenokislinsko vrenje. Pomembno je, da uËenci 

vedo, da je proces odvisen od vrste organizma: alkoholno vrenje vedno povzroËajo kvasovke, ostala pa 

razliËne bakterije, a tudi ne katerekoli. Gnilobne bakterije lahko pokvarijo izdelke, ki nastanejo z vrenjem in 

jih Ëlovek uporablja v prehrani. 

Alkoholno vrenje poteka, ko kvasovke razgrajujejo glukozo v alkohol etanol in ogljikov dioksid. Pri tem se 

sproπËa energija v obliki toplote. Vir glukoze je sadni sok, ki ga stisnemo iz sadja, grozdja, alkohol pa lahko 

113

pridobivamo tudi iz æit in krompirja. Sveæi sok se poËasi pretvarja v pijaËo z nizko vsebnostjo alkohola, 

podobno kot pri vinu. Od tod tudi ime sadno vino; kot pijaËa ni tako priljubljeno kot vino iz grozdja. 

Omenjeni proces pa ne traja v nedogled, saj nastali etanol zavre rast mikroorganizmov. Etanol zato 

uporabljamo tudi kot konzervans — sredstvo, ki podaljπuje trajnost æivilom — ali pa tudi kot razkuæilo. Vrenje 

se zakljuËi, ko kvasovkam zmanjka sladkorja ali pa ko je koliËina alkohola tako visoka, da pomori tudi 

kvasovke. 

Majhna koliËina alkohola zavre razvoj veËine bakterij. Ohranijo pa se predvsem ocetnokislinske bakterije. 

Ocetnokislinske bakterije ob prisotnosti kisika etanol pretvorijo v etanojsko ali ocetno kislino, ki daje kisu 

znaËilen kisel okus. Proces poteka le pri sobni temperaturi. Kis lahko pripravimo neposredno iz alkohola 

(sadno vino ali pravo vino). Kadar pa ga pripravljamo iz sokov, mora najprej poteËi alkoholno vrenje in πele 

nato kisanje, zaradi Ëesar je postopek nekoliko daljπi. 

MleËnokislinsko vrenje je podrobneje obdelano v poglavju TraviπËa. Poteka takrat, ko bakterije pretvarjajo 

mleËni sladkor ali laktozo v mleËno kislino. Tako nastanejo fermentirani mleËni izdelki in kisla zelenjava 

(zelje, repa) ter silaæa (trava). 

Tudi maslenokislinsko vrenje povzroËijo bakterije. 

Ali dræi rek, da je jabolËni kis res pokvarjen moπt? Pravzaprav ne. Prav odliËen je in uporaben za pripravo 

razliËnih solat in konzerviranje æivil. Kadar se moπt resniËno pokvari, je neuæiten in ima neprijeten vonj. To 

je znak, da so ga napadle gnilobne bakterije in/ali plesni. ZaËel se je proces gnitja. 

METODI»NO-DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA 

Pogosto se primeri, da otroci æival vizualno prepoznajo, ne vedo pa, v kakπnem odnosu je z drugimi æivimi bitji 

in svojim æivljenjskim okoljem. Poleg tega so mnogi obremenjeni tudi s predsodki in zakoreninjenimi zmotami. 

Pri spoznavanju æivih bitij morajo uËenci poznati njihove potrebe. Senoæetni sadovnjaki so izredno pomembni 

za zagotavljanje dupel, v katerih gnezdijo mnoge ptice. Vse dupel ne teπejo same, paË pa se naselijo v æe 

obstojeËa. Propadanje senoæetnih sadovnjakov je resna groænja. »lovek je antropogena okolja oblikoval skozi 

tisoËletja — dovolj poËasi, da so se æiva bitja lahko sproti prilagajala novim spremembam. Zdaj pa so v petdesetih 

letih nastale tolikπne spremembe, da velikokrat ne omogoËajo prilagajanja. Danes mladi zapuπËajo 

podeæelje. Nismo veË æivljenjsko odvisni od doma vzgojenega sadja, za nego drevja pa nimamo Ëasa. VeËina 

senoæetnih sadovnjakov je zato æe zelo starih, mladih nasadov pa ni. V prihodnjih petdesetih letih bo brez 

zavzete skrbi za ohranitev ta habitat izginil, z njim pa tudi ptice duplarice, mnoge sorte sadja in druga æiva 

bitja. Lep primer je Ëuk. Zadræuje se v drevesnih duplih in gnezdi v njih, odvisen pa je tudi od velikih æuæelk in 

malih sesalcev, ki jih iπËe po drevju in v bliænjih travnikih. Podobno velja tudi za detle, æolne in smrdokavro. 

Tako so te ptice odvisne ne le od sadovnjaka, paË pa tudi od travnika. Menim, da je glavna naloga uËitelja 

voditi uËence tako, da bodo dojeli povezanost æivih bitij z drugimi in z njihovim æivljenjskim okoljem. 

Pazite, da pri obravnavi ne bodo prevladale ptice, ki so æe tako ali tako najbolj opazni prebivalci tega okolja. 

Sadovnjak gosti predvsem æuæelke in druge nevretenËarje, v veliko manjπem obsegu pa tudi sesalce 

(kuna belica, medved, polh, rjavoprsi jeæ), plazilce (goæ, belouπka) in dvoæivke (sekulja, zelena rega). 

Globalno razumevanje snovi lahko preverite tako, da uËenci razmiπljajo o πkodljivcih. Napiπejo lahko kratko 

razmiπljanje, ki bo pokazalo, ali so dojeli povezanost æivih bitij ter ali znajo nova znanja uporabljati v praksi. 

Pomen sadja lahko ugotavljate tako, da raziπËete, kje vse sadje uporabljamo in zakaj. Sadje je eden 

najpomembnejπih virov hrane in vitaminov v naπi prehrani. Veliko sadja zauæijemo presnega, predelujemo 

pa ga tudi v najrazliËnejπe proizvode. UËenci naj jih poiπËejo na policah trgovin. 

V obliki referatov lahko obdelate tudi problem alkoholizma. Alkoholno vrenje je obdelano tako v poglavju 

Sadovnjak kot tudi v okviru spoznavanja vinogradov. Tako smo se odloËili zato, ker boste izbrali le eno 

114

izmed obeh izbirnih poglavij in bi se lahko zgodilo, da bi morali to snov obdelati v poglavju, ki ga ne obravnavate. 

Mislim, da bi imeli uËenci teæave s preskakovanjem nalog in izvedbo na drugih primerih. 

1. Ali je delitev æivih bitij na πkodljiva in koristna upraviËena? 

a) Komu povzroËajo πkodo πkodljivci? Narava πkodljivcev ne pozna. To je zelo antropocentriËno gledanje. 

Do veËje πkode prihaja predvsem takrat, kadar ne upoπtevamo naravnih zakonitosti — kadar gojimo sorte, ki 

niso primerne za naπe okolje, ali kadar od narave æelimo preveË (intenzivno kmetijstvo). Gnilobne bakterije 

na primer resda uniËijo nekaj plodov, skrbijo pa za nenadomestljiv proces gnitja, preko katerega se vse 

organske snovi vraËajo v kroæenje. O tem lahko razmiπljate ob ilustraciji na str. 104. 

Rastline 

3. Kako æivi bela omela? 

a) Kam se vraπËajo korenine bele omele? Korenine se vraπËajo v vodovodne cevi, saj bela omela ne raste v 

zemlji. Je zelene barve, iz Ëesar lahko uËenci sklepajo, da si hrano izdela sama. 

Æivali 

4. RaziπËi æivalstvo v visokodebelnem sadovnjaku. 

Namen naloge je, da uËenci ugotovijo, da sadno drevje æivim bitjem daje hrano, bivaliπËe, zavetje in razglediπËe. 

Pri vsakem pomenu poiπËite vsaj dve æivali. 

»lovek 

5. Poskusi si zamisliti æivljenje brez sladkorja, ki ga lahko pakiranega kupiπ v trgovini. Morda 

lahko tako poskusiπ preæiveti en dan ali veË. 

b) Kakπno vlogo je imel sadovnjak za ljudi pred stotimi leti? NekoË je bil sadovnjak za ljudi æivljenjskega 

pomena. Sadje je hranljivo in bogato z vitamini. Ker niso poznali sladkorja, je bilo sadje tudi nadomestek 

slaπËic. Iz njega so pripravljali sadne sokove, alkoholne pijaËe, kis ter suho sadje. Teh æivil vËasih ni bilo 

mogoËe kupiti v trgovini. Sadje je presno ali predelano trajalo vse leto. 

7. Opazuj spremembe jabolËnega soka. 

Poskrbite, da uËenci razen sveæe iztisnjenega soka v higiensko neoporeËnih pogojih ne bodo niËesar 

okuπali! 

Vaja je namenjena spoznavanju alkoholnega vrenja, ki se zaËne v kozarcu odvijati æe po nekaj urah. 

Glukozo lahko zaznamo kot sladek okus soka. Etanol lahko zaznamo po vonju, CO 2 pa priËne izhajati v 

obliki mehurËkov. SproπËeno energijo zaznamo kot poviπanje temperature sadnega soka. Spreminja se tudi 

bistrost soka. Po konËanem alkoholnem vrenju se sok popolnoma zbistri. 

Ta proces se zaËne odvijati tudi v zelo zrelem sadju, ki moËno spremeni okus in vonj. Pod sadnim drevesom 

je zelo zabavno opazovati ose ali metulje, ki zaradi zauæitja alkohola v zrelem sadju ne morejo leteti in se 

prevraËajo. Poskusite! 

c) Opazovanje kapljice jabolËnega moπta pod mikroskopom 

V najboljπem primeru vidite velike kvasovke ter mnogo manjπe bakterije razliËnih oblik. Tisti, ki nimate 

moænosti izvedbe te vaje, si lahko ogledate sliko na str. 108. 

8. Alkoholno vrenje 

Na lupini sadja so mikroorganizmi, ki ob stiskanju preidejo v sok. Ker je poln hranilnih snovi, priËnejo z razgradnjo, 

pa tudi z mnoæitvijo. 

115

9. Izdelaj miselni vzorec o alkoholu in alkoholizmu. 

V Sloveniji in drugod po svetu je alkoholizem resen druæbeni problem, zato mu velja na tem mestu nameniti 

veË pozornosti. O πkodljivih uËinkih na zdravje odraslih, otrok in nerojenih otrok lahko uËenci pripravijo 

referat s plakatom, v πoli pa se pogovorite. 


1. Kakπen pomen ima sadovnjak za æiva bitja? Naπtej Ëim veË pomenov. 

Daje hrano, bivaliπËe, zavetje, sluæi kot preæa za opazovanje. 

2. Zapiπi znaËilnosti ptic duplaric. Nekaj duplaric tudi naπtej. 

Smrdokavra, velika sinica, pogorelËek, detel, æolna, Ëuk, veliki skovik … 

3. Napiπi, kako æivali koristijo sadnemu drevju, in navedi nekaj predstavnikov. 

Æuækojedi jedo æivali, ki bi lahko drevesu povzroËale πkodo, Ëebele opraπujejo, sadjejedi raznaπajo semena, 

razkrojevalci pretvarjajo odmrle dele v mineralne snovi in jih tako ponovno naredijo uporabne za rastline. 

4. Naπtej nekaj æivih bitij, ki zmanjπujejo pridelek v sadovnjaku. 

JabolËni zavijaË, prπice, listne uπi, kaparji, stenice, mravlje, jablanov cvetoæer, ose, srπeni ... 

5. Ob uvodni ilustraciji na zaËetku poglavja NeloËljivo povezani razmiπljaj o sadovnjaku. 

a) Zapiπi nekaj prehranjevalnih verig v sadovnjaku. 

sadno drevo (drevesni sok) — listna uπ — pikapolonica — pogorelËek — skobec 

sadno drevo (drevesni sok) — listne uπi — mravlje (nabirajo mano) — vijeglavka — kragulj 

sadno drevo (koreninski sistem) — veliki voluhar — navadni goæ — orel kaËar 

sadno drevo (sadje) — medved/kuna belica 

b) Zapiπi, kaj potrebuje sadno drevo za uspeπno rast. 

Osnovne potrebe gojenega sadnega drevesa so: prostor, voda in mineralne snovi, svetloba, toplota. 

Potrebuje pa tudi nego (gnojenje, obrezovanje, varstvo pred πkodljivci, zalivanje, oporo). 

116

SENOÆETNI 

sadovnjaki izginjajo 


Tema je posebej izpostavljena zato, da se uËenci zavedo, da uniËenje nekega æivljenjskega prostora povleËe 

za sabo cel niz posledic. Nekaterih posledic (denimo izginotja sort, vrst) ni mogoËe nikoli popraviti. 


1. Katero æivalsko skupino krËenje senoæetnih sadovnjakov najbolj prizadene? Zakaj? 

Ptice, ki jim senoæetni sadovnjaki dajejo hrano, gnezdiπËe, skrivaliπËe in razglediπËe. ©tevilo dupel je 

omejujoËi dejavnik za mnoge med njimi. 

2. Napiπi nekaj zamisli za ohranitev senoæetnih sadovnjakov. 

V Kozjanskem regijskem parku so naredili kar nekaj korakov za ohranitev senoæetnih sadovnjakov, saj 

so v tistem delu bistven krajinski element, s tem pa tudi habitat. Lastnikom sadovnjakov skuπajo pomagati 

pri obrezovanju drevja in pomlajevanju sadovnjakov. Na njihovo æeljo sadje tudi oberejo, predelajo 

ter prodajo pod svojo blagovno znamko. Tako prepreËujejo propadanje in poseke senoæetnih sadovnjakov, 

do katerih prihaja, ker mladi skrbniki pogosto nimajo znanja in Ëasa za njihovo vzdræevanje. 

Uredili so tudi kolekcijske nasade — æive zbirke sort sadnega drevja tistega okoliπa. 

Pomagajo lahko tudi otroci: zasadijo naj eno visokodebelno sadno drevo. Vsako drevo πteje! 


• M. Bilbija: Enciklopedija vrtnarjenja. Slovenska knjiga, 1994. 

• F. AdamiË: Sadje in sadjarstvo na Slovenskem. »ZD KmeËki glas, 1989. 

• P. KriπkoviË: Bioloπko pridelovanje hrane. »ZD KmeËki glas. 

• M. Babnik: Sadno drevje. »ZD KmeËki glas. 

• K. T. Noordhuis: Vrt: veliki priroËnik za vse letne Ëase. Preπernova druæba, 1997. 

• M. Jazbec: V sadnem vrtu. »ZP KmeËki glas, 1985. 

117

O VINSKI 

trti 

Za to izbirno poglavje se odloËimo, Ëe imamo v bliæini πole vinograd, ki ga lahko obiπËemo. Namesto 

vinograda lahko obravnavamo sadovnjak. 


• Vedo, da je vinska trta vzpenjavka. 

• Vedo, da je vinska trta vetrocvetka. 

• Spoznajo vinorodna obmoËja (oz. vinorodne deæele) Slovenije. 

• Se seznanijo s samorodnimi vrstami vinske trte in sortno pestrostjo svojega vinorodnega okoliπa. 

Vinska trta 

Posamezno rastlino vinske trte imenujemo trs. Trta je v Evropi cepljena na ameriπko podlago zaradi zaπËite 

pred trtno uπjo, ki je v 19. stoletju uniËila vinograde po Evropi (VrπiË, Leπnik, 2001). 

Na povrπini tal in tik pod njo imajo trsi rosne (zgornje) korenine, globlje v zemlji pa glavne korenine, ki 

nosijo glavno breme uËvrstitve trsa in Ërpanja vode s hranili. 

BotaniËno je steblo nadzemni del trsa, ki se konËa z listi in cvetovi oziroma plodovi. Vinogradniki steblo 

delijo na deblo (oleseni del) in mladike; te so enoletni poganjki, ki zrastejo iz brsta. Iz stebla izraπËajo tudi 

vitice, s katerimi se rastlina oprijema opore. Samorodna trta se lahko razraste v visoko vzpenjavko; vinogradniki 

z rezanjem vzdræujejo podobo trsa in visoko koliËino pridelanega grozdja. 

Listi so eno-, tri- ali petkrpi. 

Cvetovi vinske trte so zdruæeni v socvetja. Socvetje ima obliko grozda, zato ga botaniËno imenujemo grozdasto 

socvetje. Pri gojenih sortah vinske trte navadno pride do samoopraπitve — pelod pade na brazdo plodnice 

v istem cvetu. Pri samorodni trti pa imajo rastline navadno samo moπke ali samo æenske cvetove, t. i. 

enospolne cvetove. 

Po oploditvi se socvetje spremeni v soplodje, ki ga imenujemo grozd (grozdje). 

Vinorodne deæele in okoliπi v Sloveniji 

Strokovna literatura s podroËja vinogradniπtva in vinarstva uporablja izraz vinorodna deæela, in ne vinorodno 

obmoËje, kot to predvideva uËni naËrt. V Sloveniji imamo tri vinorodne deæele, ki se delijo na veË okoliπev. 

Podravska vinorodna deæela 

• mariborski vinorodni okoliπ 

• Radgonsko-Kapelske gorice 

• vinorodni okoliπ Haloz z obrobnim pogorjem 

• Srednje Slovenske gorice 

• ljutomersko-ormoπki vinorodni okoliπ 

• Lendavske gorice 

• πmarsko-virπtanjski vinorodni okoliπ 

119

Posavska vinorodna deæela 

• bizeljsko-semiπki vinorodni okoliπ 

• dolenjski vinorodni okoliπ 

• belokranjski vinorodni okoliπ 

Primorska vinorodna deæela 

• briπki vinorodni okoliπ 

• vipavski vinorodni okoliπ 

• kraπki vinorodni okoliπ 

• koprski vinorodni okoliπ 


UËenca v uvodni motivaciji (str. 112) povabimo, naj si ogleda bliænji vinograd in opiπe vinsko trto. »e je 

mogoËe, organizirajte ekskurzijo v vinograd. Temu naj sledi obravnava vinske trte v πoli. Spomnite jih na 

vitice, ki so jih spoznali æe pri grahu na polju in ki imajo vlogo oprijemanja podlage. Pri obravnavi vinske 

trte smo vpeljali dva nova pojma — samorodne vrste in cepljenje. Prek njih uËenec spozna naËine razmnoæevanja 

in vzgoje vinske trte ter nastanek razliËnih sort rdeËega in belega grozdja. Na primeru sorte refoπk in 

sorte laπki rizling uËencu pojasnimo vpliv podnebnih in reliefnih znaËilnosti ter sestave tal na uspevanje sort 

in poslediËno na pridelavo vina. LogiËno nadaljevanje je predstavitev vinorodnih deæel Slovenije (str. 114), ki 

imajo glede na svojo lego vsaka svoje specifiËne pogoje za uspevanje vinske trte. 

PalËek z æepno svetilko vseskozi navezuje obravnavano tematiko na snopiË Kaj vem o rastlinah, kjer uËenec 

izve veË o razmnoæevanju s cepljenjem, cvetu in preobraæenem steblu vinske trte. 


1. Dopolni 

Nasad vinskih trt imenujemo _vinograd_. Posamezno rastlino vinske trte pa __trs_. Iz njenih popkov 

poæenejo poganjki s tri- ali petkrpimi listi ter tankimi lasastimi stebelnimi izrastki, imenovanimi _vitice_. Z 

njimi se rastlina _oprijema_ podlage in vzpenja proti svetlobi. Rastline, ki se vzpenjajo po podlagi, imenujemo 

_vzpenjavke_. Cvetovi vinske trte so zdruæeni v grozdasta _socvetja_. Iz socvetja se razvije soplodje, ki 

ga imenujemo _grozd_. 

2. V Ëem se razlikujejo samorodne in gojene vinske trte? 

Vinske trte, vzgojene iz semen, so samorodne. Æelene lastnosti gojene vinske trte vinogradnik pri 

potomcih ohranja s cepljenjem — nespolnim razmnoæevanjem. 

3. Kako razmnoæujemo gojene vinske trte? 


4. Kaj vpliva na uspevanje sort vinskih trt? 

Na uspevanje sort vinskih trt vplivajo podnebne razmere, sestava tal, osonËenost, æiva bitja v vinogradu itd. 

5. V katero vinorodno deæelo spadajo Goriπka brda? 

V primorsko vinorodno deæelo. 

STROKOVNA LITERATURA IN SPLETNA STRAN 

• Marija Kodele in sod.: Prehrana. DZS, 2000. 

• Slovenski vinski portal (http://www.slovino.com/) 

• Stanko VrπiË, Mario Leπnik: Vinogradniπtvo. KmeËki glas, 2001. 

120

ÆIVA BITJA 

v vinogradu 


• Spoznajo najpogostejπe rastline in æivali v vinogradu. 

• PouËijo se o peronospori kot bolezni vinske trte. 

Peronospora 

Gliva peronospora povzroËa bolezni vinske trte, ki se najpogosteje pojavljajo na podroËjih, kjer prevladujejo 

vroËa in mokra poletja. Gliva napada vse zelene dele rastline — cvetove, grozdne jagode, vitice, mlade 

poganjke, πe posebej pa liste. Bolezenske poπkodbe so vidne v obliki oljnih peg ali madeæev nepravilnih 

oblik, omejenih z listnimi æilami. Sporulacija glive je vidna v obliki bele plesnive prevleke na spodnji strani 

lista. MoËna okuæba povzroËi rjavenje in propadanje listja. Kadar gliva napade cvetove, se ti lahko v celoti 

posuπijo in odpadejo. 

Ozelenitev tal 

Ozelenitev tal je naËin oskrbe tal v vinogradu. Pomeni alternativo pogostejπi praksi oranja tal v medvrstnem 

prostoru. Znana je trajna ozelenitev tal, pri kateri gre za koπnjo travne ruπe v medvrstnem prostoru, pri 

Ëemer vso travo pustimo v vinogradu. Kratkotrajna ozelenitev tal je menjavanje oranja in ozelenitve tal. 

Ozelenitev tal varuje vinograd pred erozijo in izpiranjem hranil iz tal. Ozelenitev z metuljnicami omogoËa 

vezavo duπika. Z ozelenitvijo se poveËa koliËina organskih snovi in izboljπa se prepustnost tal za zrak in 

vodo. Pri ozelenitvi se tudi πtevilo organizmov v tleh bistveno poveËa. Za ozelenitev tal se uporabljajo trave, 

detelje, æita itd. 


Pestrost æivali in rastlin v vinogradu je v veliki meri odvisna od naËina oskrbe tal v medvrstnem prostoru. Pri 

izbiri vinograda za ekskurzijo bodite pozorni na naËin oskrbe tal. VeËjo pestrost æivih bitij lahko priËakujete 

pri ozelenitvi tal. 


1. Katere dele vinske trte objedajo naπtete æivali? Poveæi. 

vrabec _________________________________ plod, seme 

trtna uπ___________________________________ korenina 

πkræat________________________________________ list 

zemljemerka_________________ zelnato steblo, list in cvet 

osa _________________________________________ plod 

πkorec__________________________________ seme, plod 

121

hroπË trtar ____________________ zelnato steblo, list in cvet 

srπen ________________________________________ plod 

2. Kaj je peronospora in kakπna je njena vloga v vinogradu? 

To je gliva, ki se s trosi hitro razπirja na druge trse v vinogradu. Peronospora je bolezen vinske trte, ki jo 

vinogradniki prepreËujejo s preventivnim πkropljenjem. 



122

VINOGRADNI©TVO 

in vinarstvo 


• Vedo, kaj sta vinogradniπtvo in vinarstvo. 

• Spoznajo alkoholno vrenje. 

• Seznanijo se z negativnimi posledicami uæivanja alkoholnih pijaË. 

Predelava grozdja v vino 

Grozdje morajo vinogradniki hitro in kakovostno predelati — Ëas od drozganja do vretja mora biti Ëim krajπi. 

LoËimo tehnologijo predelave belih in rdeËih vin. Grozdje specljamo in zdrozgamo. Pri rdeËih vinih predelava 

poteka z vmesno fazo maceracije. Pri maceraciji se z namakanjem iz grozdja izluæijo barvila, ki dajejo 

vinu izrazito rdeËo barvo. V stiskalnici iztisnejo moπt. V Ëasu drozganja in stiskanja grozdja so grozdne 

jagode (oziroma moπt) izpostavljene πkodljivim vplivom oksidacije in mikroorganizmov. Ko moπt v sodih 

zaËne vreti, se tvorijo alkohol in vrelni plini, ki prepreËujejo dostop in razvoj πkodljivih mikroorganizmov in 

oksidacijo moπta. 

Procesu spremembe sladkorja v alkohol pravimo alkoholno vrenje. Gre za biokemijsko reakcijo, ki se dogaja 

v prisotnosti gliv kvasovk; ob njej se sproπËajo vrelni plini (najveË ogljikovega dioksida) in toplota. Z enaËbo 

zapiπemo proces alkoholnega vrenja takole: C 6 H 12 O 6 → 2CO 2 + 2C 2 H 5 OH + TOPLOTA 


V podpoglavju Vinogradniπtvo in vinarstvo namenjamo pridelavi grozdja malo pozornosti, saj uËenec spozna 

cepljenje, πkropljenje in gnojenje æe v predhodnih podpoglavjih oziroma poglavjih. Podrobneje predstavimo 

predvsem pomen obrezovanja vinske trte, s Ëimer vinogradnik doseæe veËji pridelek grozdja. Trgatvi 

sledi predelava grozdja v vino. Ilustracija na strani 119 je prikaz postopka predelave grozdja. UËenec spozna 

alkoholno vrenje kot proces, pri katerem iz moπta nastane vino. Spozna negativne posledice Ëezmernega 

uæivanja alkoholnih pijaË. Zaradi vse pogostejπih nesreË, ki jih povzroËajo alkohol in druge droge, vam svetujemo, 

da se tej problematiki bolj poglobljeno posvetite. V delovnem zvezku smo v rubriki UËim se uËiti 

predvideli skupinsko dejavnost — izdelavo plakata o πkodljivih uËinkih alkoholnih pijaË na zdravje Ëloveka. 


1. Kaj je vinogradniπtvo in kaj vinarstvo? 

Vinogradniπtvo je pridelava grozdja oziroma vzgoja vinske trte. 

Vinarstvo je predelava grozdja v vino. 

2. Dopolni. 

Predelava grozdja v vino se zaËne po trgatvi, ko iz natrganega grozdja _odstranijo_ peclje. Nato z drozganjem 

_zmeËkajo_ jagode, da pridejo glive _kvasovke_ s povrπja v grozdno drozgo. V stiskalnici vse 

skupaj stisnejo in dobijo _moπt_. »e popijeπ kozarec grozdnega soka, moπta ali zauæijeπ nekaj grozdnih 

123

jagod, okusiπ sladkor v ustih. Ker nastane v grozdju, ga imenujemo _grozdni_ sladkor. Glive kvasovke 

ga pretvarjajo v __alkohol_ in plin _ogljikov_ _dioksid_. Pri tem se sproπËa toplota. Proces imenujemo 

_alkoholno_ vrenje. 


• Marija Kodele s sod.: Prehrana. DZS, 2000. 


124

ÆIVA 

meja 


• Spoznajo osnovne znaËilnosti samoraslih in negovanih æivih mej po zastopanosti rastlinskih vrst. 

• Vedo, da so æive meje zaπËita pred vetrom in erozijo. 

• Opredelijo æivo mejo kot bivaliπËe (prostor za bivanje in hranjenje) πtevilnih æivali ter prostor za gnezdenje 

ptic. 

• Spoznajo rastline æivih mej. 

• Spoznajo predstavnike najpogostejπih ptic v bliænji æivi meji. 

• Seznanijo se s posledicami iztrebljanja æivih mej za æiva bitja. 

• Vedo, da æivih mej ne obrezujemo oz. Ëistimo spomladi ter v zgodnjem poletju, ker takrat v njih gnezdijo 

ptice. 

Zgodovinski oris 

VeËina æivih mej je nastala v 18. in 19. stoletju. Med prvimi so jih zaËeli saditi v Angliji. Z njimi so priËeli 

oznaËevati meje parcel. Od tod izraz “æiva meja”, pa tudi “æivica” in “mejica”. V Ëasu, ko niso poznali geodetov, 

je bila to zelo domiselna reπitev. Takπnih mejnikov se ni dalo skrivoma prestaviti, æive meje pa so se 

ohranile celo veË stoletij. Kasneje so v æivih mejah prepoznali tudi druge vrednosti. Te æive pregrade so 

sluæile tudi kot ograje za æivino, ki se je pasla na prostem, vir lesa, jagodiËja in zeliπË ali pa senËno 

poËivaliπËe med delom na polju. Sadike so lahko nabrali kar v bliænji okolici in jih po potrebi nadomeπËali. 

SËasoma se je izkazalo, da æive meje prinaπajo πe mnoge druge koristi (prepreËevanje erozije, ustavljanje 

vetrov), zato so jih v severni NemËiji in Angliji zaËeli gojiti ne le kot obrobe posesti, paË pa tudi kot obrobe 

njiv in travnikov. 

Takπne æive meje je bilo treba le zasaditi, kasneje pa so samostojno rasle, se obnavljale in bogatile z novimi 

rastlinskimi vrstami. Zato se je zanje uveljavil tudi izraz “samorasle” æive meje. Najpogostejπe so v Angliji in 

severni NemËiji, kjer so zaradi pomanjkanja gozda pomemben habitat rastlin in æivali gozdnega roba. Pri 

nas lahko takπne samorasle æive meje opazujemo predvsem ob izsuπevalnih kanalih ter poteh, kjer so se 

zaradi neobdelave povrπin zarasle same. 

Na vrtovih plemstva so poznali tudi drugaËne æive meje. Iz grmovnic, ki so dobro prenaπale pogosto prirezovanje, 

so vrtnarski mojstri znali narediti najrazliËnejπe oblike. Njihov namen je bil predvsem estetski, zato 

so jih pogosto oblikovali iz eksotiËnih grmovnih in drevesnih vrst. Takπne æive meje so negovane. 

Da æiva meja lahko deluje kot ograda in meja, mora biti dovolj gosta. Gostota razrasti je odvisna od pogostosti 

striæenja. S tem ko prepreËujemo dolgim poganjkom rast v dolæino, pospeπujemo rast stranskih 

poganjkov in s tem razvejanost. 

PraktiËni nameni æivih mej 

Æive meje imajo torej veË praktiËnih namenov, pomembnih za Ëloveka: oznaËujejo meje, ograjujejo 

zemljiπËa, dajejo zavetje pred vetrom, prepreËujejo erozijo, zagotavljajo senco ali vidno prepreko, delujejo 

kot protihrupne ograje, imajo pa tudi estetski pomen. 

126

• Nadomestek mejnikov in ograj: »e sadike grmov ali dreves poiπËemo v naravi ali jih vzgojimo sami, 

so lahko zelo poceni ograja. Do æelene viπine dorastejo v nekaj letih. Rastline imajo dolgo æivljenjsko 

dobo. »e rastline v æivi meji sadimo na gosto ali izberemo bodeËe rastline, so neprehodne tako za ljudi 

kot za æivali. Pogosto sluæijo tudi kot vidna prepreka pred radovednimi pogledi. 

• Zadræevanje vetra: Æive meje so dobra obramba pred vetrom; prepuπËajo hitro gibajoËi se zrak in 

zmanjπujejo vpliv vrtincev, ki sicer nastajajo ob zgradbah ali zidovih. Prepustnost za veter je odvisna od 

sestave in letnega Ëasa (listopadni grmi in drevesa). Literatura navaja, da se ob 50-odstotno prepustni in 

1,5 m visoki æivi meji hitrost vetra v oddaljenosti 7,5 m od æive meje zmanjπa na 50-odstotkov . 

V obmoËjih s stalnimi in moËnimi vetrovi so z æivimi mejami obdali polja in njive ter tako prepreËili 

odnaπanje prsti. 

• PrepreËevanje erozije: Samorasle æive meje tvorijo tako zeliπËni kot tudi grmovni in drevesni sloj. 

Korenine teh rastlin segajo razliËno globoko in obdajo delce podlage tako, da jih voda in veter ne 

moreta odnaπati. Kroπnje upoËasnijo deæne kaplje, zaradi sence pa prst ostane vlaæna dalj Ëasa. 

• ZaπËita pred hrupom: Nekatere rastline (na primer gubavolistno brogovito) z nagubanËenimi listi sadijo 

tudi za protihrupno zaπËito. 

• Estetska vloga: Æive meje, ki obdajajo vrtove hiπ, imajo predvsem estetski pomen. Mnogo rastlin, iz 

katerih zasadimo negovano æivo mejo, ima zanimivo obliko, velikost, barvo cvetja, plodov ali listov. 

Pomembno je tudi, ali so rastline vednozelene ali ne. Z dobro izbiro rastlin lahko zagotovimo lep in 

spreminjajoË se videz veËji del leta: ko rastlina cveti, plodi ali glede na barvo listja. 

Pogosto sajene vednozelene rastline: puπpan, pacipresa, bodika, sivka, navadna kalina, tisa 

Pogosto sajene listopadne rastline: forsitija, ognjeni trn, πpanski bezeg, glog, vrtnice 

V samoraslih æivih mejah ob poteh uspevajo predvsem navadni gaber, poljski javor ali maklen, dob, 

bukev, breza, veliki jesen, Ërni bezeg, Ërni trn, trdoleska, enovrati glog, jerebika, leska, rdeËi dren. Pogosto 

to rastlinje prepletejo tudi πipki, robide, navadni srobot, pa tudi divji hmelj in kosteniËevje. 

V notranjosti æivih mej zaradi veËje vlaænosti in sence uspevajo tudi glive, praproti in mahovi. V podrasti 

uspevajo tako gozdne kot travniπke rastline: lepnice, navadni deæen, zlatice, spominËica, vijolice, podlesna 

vetrnica. Samorasle æive meje ob vodnih jarkih sestavljajo predvsem Ërna jelπa, razliËne vrbe, veliki jesen, 

πirokolistni rogoz, loËki in πaπi. 

Naravovarstveni pomen 

Za druga æiva bitja so pomembne predvsem samorasle æive meje. »loveku nekoristnim ali neljubim rastlinam 

(razliËni pleveli, koprive, loËki, πaπi …) in mnogim æivalim dajejo dom (bivaliπËe) ali zavetje. Velik 

pomen imajo tudi kot gnezdiπËe ptic, zato vanje ne posegamo v Ëasu gnezditve. Z dreves in grmov, ki se 

dvigajo nad travnike, polja in njive, ptice pogosto oprezajo za plenom. Æive meje so zaradi pestrega nabora 

rastlinskih vrst tudi bogat vir plodov in semen. V njih æivi tudi veliko nevretenËarjev. Trnate vrste grmovnic 

so odliËna zaπËita gnezd pred plenilci (maËkami). 

V Ëasu industrijske revolucije v 19. stoletju so kmetje zemljo zaËeli intenzivneje obdelovati s stroji. Pri tem 

so jih æive meje ovirale. Poleg tega so kmetje svoja nekdaj majhna in razprπena zemljiπËa priËeli med seboj 

menjavati tako, da so dobili velike, strnjene povrπine, ki so jih s stroji hitro in uËinkovito obdelali. Vse to je 

povzroËilo izginjanje æivih mej. Po letu 1950 so v NemËiji odstranili okoli 100.000 km æivih mej. Vzrok je 

oviranje modernega naËina kmetovanja, pa tudi zahtevno vzdræevanje in velik prostor, ki ga zavzamejo. Pri 

nas so se samorasle æive meje ohranile predvsem ob poteh ter vodnih jarkih. 

Z æivimi mejami so izginili tudi plenilci, ki se prehranjujejo s tako imenovanimi poljskimi πkodljivci. 

Modernizacija kmetijstva je sicer na eni strani omogoËila veËje donose pridelkov, po drugi strani pa je 

127

povzroËila nenadomestljivo πkodo. Plenilce πkodljivcev nadomeπËamo z razliËnimi strupi (biocidi: rodenticidi, 

insekticidi), spiranje prsti z nenehnim dognojevanjem, mnoge æivalske in rastlinske vrste pa si verjetno nikoli 

veË ne bodo opomogle. 

Ker mejice prepreËujejo vodno in vetrno erozijo ter prostoæiveËim æivalim dajejo obilico hrane, bivaliπË in 

zatoËiπË, smo jih v novejπem Ëasu spoznali za nenadomestljivo sestavino krajine. Zato dræave njihovo ohranjanje 

in ponovno sajenje vedno pogosteje podpirajo tudi s subvencijami. 


Zakaj je æiva meja ≈meja√ in zakaj je ≈æiva« 

Ob pogovoru s prijatelji sem ugotovila, da imamo pod izrazom ≈æiva meja√ v mislih predvsem pogosto 

striæeno grmovje, sajeno v vrste in pravilnih oblik, ki ga vsakodnevno sreËujemo v okolici hiπ. Tovrstnim 

ograjam ljudje pripisujejo zgolj estetsko vrednost in vrednost ograje. Le redki se zavedajo pomena æivih mej 

kot vse bolj pomembnega antropogenega æivljenjskega okolja πtevilnih æivih bitij, skoraj nihËe pa ne ve, da 

prepreËujejo vetrno in vodno erozijo. Lahko bi rekli, da vlogam æivih mej v naravi pripisujemo pomen v 

napaËnem vrstnem redu. Mislim, da mora biti prav preseganje tega problema naπ osnovni cilj. Z rastlinstvom 

in æivalstvom æivih mej se bodo namreË uËenci podrobno sreËali prihodnje leto pri obravnavi gozda. 

Na gozdnem robu uspevajo podobne rastline kot v samoraslih æivih mejah. Podobna sestava je odraz 

podobnosti rastiπËnih razmer obeh æivljenjskih prostorov. 

Snov v poglavju je organizirana tako, da se kar najbolj pribliæa znanju povpreËnega uËenca. Iz æivih mej, 

kakrπne sreËamo v okolici hiπ, sta izpeljana pojma æiva meja in samorasla æiva meja. Nato pogled usmerimo 

πe k manj znanemu, na podeæelje, kjer lahko predvsem ob poteh, vodnih jarkih ali mejah posesti opazijo 

samorasle æive meje. Ob opazovanju enih in drugih lahko uËenci samostojno ugotavljajo razlike v sestavi in 

negi. Pri tem spoznajo tudi rastlinstvo in æivalstvo æivih mej, ki ga obravnavata naslednji poglavji. Z 

znaËilnostmi æivih mej in s kratkim zgodovinskim opisom pojasnimo tudi izvor pojma ≈æiva meja”. 

UËenci lahko kot predpripravo na uro opazujejo æive meje v svoji okolici. Lahko jih tudi fotografirajo in slike 

nalepijo na plakat, ob katerem se pogovorite. Opazili bodo, da jih sestavljajo razliËne rastline. Nekatere so 

iz domorodnih, druge iz tujerodnih okrasnih rastlin. Lahko so vednozelene ali listopadne, iz ene rastlinske 

vrste ali meπanih vrst, negovane ali samorasle. Otroci, pri katerih imajo doma posajene negovane æive meje, 

naj pripovedujejo, kako doma skrbijo zanje. 

Otroci, ki izvirajo s podeæelja, naj pripovedujejo o skrbi za samorasle æive meje. Opiπejo naj, zakaj so tam, 

kako skrbijo zanje, Ëemu sluæijo, kdaj posegajo vanje. 

V posodo lahko posadite grm gabra in opazujete rast poganjkov po striæenju. 

Bolj zagnani uËenci lahko naberejo poganjke najpogostejπih grmov in dreves samoraslih æivih mej. Pri 

pouku lahko izdelate herbarij in ga razstavite v uËilnici. Zraven nalepite πe cvetove in plodove rastlin ali njihove 

fotografije. Priπli vam bodo prav pri obravnavi zgradbe rastlin. »e ste zgradbo æe obdelali, lahko ob 

predstavnikih ponovite osnovne pojme ter iπËete preobrazbe. 

1. Kako si predstavljaπ æivo mejo? 

a) Zapiπi svojo predstavo o tem, kaj so æive meje. 

Vpraπanje je namenjeno temu, da ugotovite, kakπno predznanje in izkuπnje o æivih mejah imajo uËenci. 

Na podlagi njihovih odgovorov lahko bolje vodite obravnavo snovi; odpravite morebitna zmotna mne- 

128

nja, dopolnite odgovore, izberete ustrezne poudarke. UËenci se bodo tako pripravili na obravnavo snovi 

ter obnovili vse, kar so doslej izvedeli ali izkusili. Bolje lahko sodelujejo pri pouku. 

b) Kje vse jih sreËujeπ? 

Okrog parcel hiπ, kot meje posesti, ob vodnih jarkih, poteh, kot obrobo njiv in polj, v parkih, ob 

otroπkih igriπËih, v mestu, na podeæelju … 

c) Napiπi πe kakπen drug izraz zanje, Ëe ga poznaπ: mejica, æivica 

d) Ob pomoËi slikovnih doloËevalnih kljuËev ugotovi, katere grmovnice in drevesa najpogosteje uporabimo 

za oblikovanje æivih mej. Glej uvodno besedilo o æivih mejah. 

e) PoiπËi podobnosti in razlike med negovanimi in samoraslimi æivimi mejami. 

Podobnosti: Oba tipa sestojita iz grmovnih ali drevesnih vrst, ki jih sadimo v vrste. Vsako æivo mejo je 

treba nekoliko negovati. 

Razlike: Negovane æive meje so navadno iz ene same vrste grmov ali dreves. Striæemo jih bolj pogosto. 

Ker je z njimi veliko dela, jih sreËujemo predvsem okoli hiπ, pa tudi v mestih in parkih. Pri negovanih 

æivih mejah je poudarjena estetska vloga, zato jih pogosto zasadimo iz okrasnih, tujerodnih rastlin. 

Samorasle æive meje sestojijo iz veliko domorodnih vrst grmov ali dreves. Striæemo in Ëistimo jih bolj 

poredko in manj intenzivno. Samorasle æive meje so mnogo πirπe in viπje od negovanih. Gojimo jih 

predvsem ob izsuπevalnih kanalih, poteh ter kot meje posesti. Njihove glavne naloge so prepreËevanje 

vetrne in vodne erozije, oznaËitev mej ter ograditev paπnikov. 

2. Ali je treba vzdræevati tudi samorasle æive meje? 

Primerjaj naËin vzdræevanja samoraslih in gojenih æivih mej. Katere razlike opaziπ? 

Vzdræevati je treba tudi samorasle æive meje. Tu obËasno Ëistimo podrast s poæiganjem ali reæemo vrhove in 

veje debelim drevesom ali grmom. Negovane æive meje striæemo predvsem poleti, samorasle pa pozno 

jeseni ali zgodaj spomladi, ko v njih πe ne gnezdijo ptiËi. 

3. Ali veπ, zakaj samorasle æive meje uËinkujejo kot ograde? 

Oglej si grme Ërnega trna, Ëeπmina in gloga. Z uporabo znanja o steblih in listih raziπËi izvor njihovega trnja. 

»rni trn: stebelni trn 

»eπmin: listni trni 

Glog: stebelni trn 

4. Po navodilu v delovnem zvezku opazuj æive meje v svoji bliænji okolici ter sklepaj na njihov 

pomen. 

Samorasle: Namenjene so oznaËitvi mej posesti, ograditvi posesti, prepreËevanju erozije, so vir lesa in 

zeliπË. Æivalim pomenijo pomemben vir hrane, bivaliπËe in zavetje. PtiËem dajejo moænost oprezanja za 

plenom. 

Negovane: Namenjene so predvsem ograditvi parcel, polepπanju okolice hiπ in ustvarjanju prepreke pred 

radovednimi pogledi. 

Rastline æivih mej 

Pri uËenju o rastlinah nekega æivljenjskega okolja obstaja velika nevarnost, da se bodo uËenci predstavnike 

skuπali nauËiti na pamet. Zato poskuπajte veË pozornosti nameniti logiki uËenja in izkuπnjam. UËno uro 

lahko izvedete ob sprehodu z uËenci ali naravoslovnem dnevu. UËence lahko razdelite v tri skupine. Prva 

naj preuËuje rastline negovanih æivih mej, druga samoraslih ob vodnih jarkih, tretja pa samoraslih ob poteh 

ali suhih mejah posesti. Poskusijo naj doloËiti nekaj zelnatih rastlin, grmov in dreves. Ob tem lahko ponovite 

znanje o zelnatih in lesnatih rastlinah ter razlike med grmi in drevesi. »e imate moænost, lahko opazujete 

tudi samoraslo æivo mejo ob paπniku. Opazujte, katere rastline niso πle v slast æivalim. Snov se povezuje s 

129

poglavjem TraviπËa (podpoglavje Gojena traviπËa). Ob bodeËih predstavnikih naj uËenci skuπajo poiskati 

izvor njihovega trnja in bodic. 

Opazili boste lahko tudi precej vzpenjavk. K predstavnikom lahko uËenci dopiπejo, na kakπen naËin se rastline 

vzpenjajo. Na teh rastlinah lahko skupaj doloËite preobraæeni organ in tip preobrazbe. 

Spomladi lahko opazujete cvetove in rastline razvrπËate v druæine, jeseni pa plodove delite na suhe in 

soËne, peËkate in koπËiËaste. 

Mislim, da je najpomembneje, da se uËenci zavedo, da so samorasle æive meje pomembno bivaliπËe Ëloveku 

nekoristnih in neljubih rastlin. Danes ljudje radi obdelamo vsak konËek posesti. Z vrtov in zelenic preganjamo 

plevele, s tem pa tudi æivali, ki se hranijo z njimi. Povrπine, kot so samorasle æive meje, ljudje pogosto 

dojemajo kot neurejene — nemarne ali ≈zaπavljene«. Ker æive meje v danaπnji druæbi nimajo veË pomembne 

vloge, vanje ne posegamo preveË. Prav zato so samorasle æive meje eno zadnjih zatoËiπË takπnih rastlin. Za 

naravo imata tako kopriva kot najlepπa cvetlica enak pomen. Lep primer je metulj koprivar. Metulja resda 

privlaËijo okrasne cvetoËe rastline z veliko mediËine, ki jih radi sadimo, gosenica iste vrste pa se hrani s 

koprivami, ki jih preganjamo z vrtov. 

5. RaziπËi rastlinstvo samoraslih æivih mej. 

a) Ob pomoËi slikovnih doloËevalnih kljuËev rastlin doloËi najpogostejπe rastline samoraslih æivih mej. Zapiπi jih. 

Seznam rastlin je v uvodnem besedilu k poglavju Æive meje. 

6. Nad sloj zeliπË se uspe dvigniti le nekaterim rastlinam. Katerim? 

Poleg grmov in dreves πe vzpenjavkam: πipkom, robidam, kovaËniku, divjemu hmelju, navadnemu srobotu, 

brπljanu … 

7. Vzpenjavke sreËujeπ tudi na vrtu in drugod. Nekaj jih naπtej. 

Njivski slak, grah, fiæol, diπeËi grahor, kapucinka, vinika, vinska trta, okrasni srobot, glicinija, navadni hmelj … 

S skrbnim opazovanjem poskuπaj najti nekaj naËinov, kako se jim z njihovimi dolgimi in tankimi stebli uspe 

povzpeti kviπku. 

• Rastline, ki se oprimejo podlage z zraËnimi koreninami: brπljan 

• Rastline, ki se ovijajo okoli opore: kovaËnik, navadni hmelj, glicinija, fiæol, njivski slak 

• Rastline, ki se oprijemajo z listnimi peclji: kapucinke, navadni in okrasni srobot 

• Rastline, ki se oprijemajo z viticami: grah, grahorji, vinska trta, pasijonka, divje trte 

• Rastline, ki imajo dolge usloËene poganjke (rabijo privez): bugenvilija, kosteniËevje 

• Rastline, ki imajo bodice s kavlji: robide, vrtnice vzpenjavke 

• Rastline, ki imajo hrapavo steblo (z navzdol obrnjenimi zobci, kljukastimi dlaËicami): plezajoËa lakota, 

navadni hmelj 

Æivali æivih mej 

Na prvi pogled se zdi, da v æivih mejah skorajda ni æivali. Oglejte si jih zgodaj zjutraj. Mnoge se pridejo 

hranit s semeni, plodovi, æuæelkami ali rastlinjem æivih mej. Ob poletnih veËerih v vlaænem vremenu se v 

kroπnjah grmov in dreves oglaπajo zelene rege. Z listi rastlin se hranijo mnoæice æuæelk. Na gojenih æivih 

mejah lahko ob toplih rosnih jutrih opazujemo na stotine pajËevin, na neolistanem drevju pa ptiËe in njihova 

gnezda. Mnoge æivali se skrivajo v gosti podrasti: jeæi, belouπke, glodavci, æabe, krastaËe, pa tudi njihovi 

plenilci. 

UËenci naj ob opazovanju skuπajo poiskati Ëim veË æivali. Opazujejo naj, kaj æivali poËnejo v æivih mejah. 

Tako lahko ugotovijo, kakπen pomen imajo zanje. 

VeËino vlog lahko odkrijejo æe z opazovanjem ptic, ki so dobro opazne in zelo aktivne. UËni naËrt jim 

namenja posebno pozornost. 

130

8. RaziπËi æivalstvo æivih mej. 

Kaj poËnejo æivali v æivih mejah? RaziπËi, zakaj se v njih zadræujejo. Zapiπi svoja opaæanja. 

Nekaterim æivalim æive meje pomenijo dom, hrano, zavetje (plenilci), preæo, s katere oprezajo za plenom. 

9. S Ëim se hranijo æivali na fotografijah v uËbeniku? 

Navadna krastaËa: plenilec, hrani se z æuæelkami. 

Rjavoprsi jeæ: plenilec, je preteæno æuækojed, uæiva pa tudi druge nevretenËarje, plazilce in sadje. Pri jeæu je 

treba poudariti, da sadja ne nabada na bodice in da sadje v njegovi prehrani nima prevladujoËega deleæa. 

Na voljo je namreË le zelo omejen del leta! 

Belouπka: plenilec, uæiva predvsem dvoæivke, glodavce, ne je pa Ëlenonoæcev. 

131

ÆIVA MEJA 

je veË kot le meja 

UËenci naj premislijo, zakaj te æivali pozimi niso aktivne. 

DIDAKTI»NA METODI»NA PRIPORO»ILA 

Eden od naËinov, da premislimo o pomenu nekega æivljenjskega okolja, je tudi ta, da pomislimo, kaj vse bi 

izginilo z njim. »e ste uËence vodili do spoznanj o pomenu æivih mej preko izkuπenj, bodo znali sami predvideti 

in napovedati veËino posledic krËenja æivih mej tako na podeæelju kot tudi v mestih. UËenci naj 

poskusijo razmiπljati o tem, zakaj danes æive meje krËimo, kaj se je v zadnjih petdesetih letih bistveno spremenilo. 

Povezanosti v naravi se najlaæe zavemo z risanjem prehranjevalnega spleta. Æivali in rastline iz prejπnjih 

poglavij naj uËenci razvrstijo v prehranjevalni splet. 

1. Predstavljaj si, da æivih mej ne bi bilo. Kakπne posledice bi imelo uniËenje æivih mej za naravo? 

Naloga je namenjena uporabi osvojenih vsebin v novih okoliπËinah, povezovanju snovi ter sklepanju. 

2. S poskusi raziπËi pomen æivih mej. 

• Korenine med seboj povezujejo delce podlage, zato se je veËina ne raztrese, ko lonËnico vzamemo iz 

lonËka. »e lonËek napolnimo samo z zemljo, se raztrese. 

• Suπilnik ponazarja moËne vetrove. Manj zemlje je odpihnilo v primeru, ko so korenine zadræevale delce 

zemlje. Rastline æivih mej prepreËujejo odnaπanje prsti z vetrovi. 

• Pri zalivanju je s kupËka brez rastline spralo veË podlage. Korenine rastlin prepreËujejo odnaπanje prsti z 

vodo. 

3. V delovni zvezek nariπi prehranjevalni splet samoraslih æivih mej. 

Predstavnike, ki jih bodo uËenci opazili v æivi meji, naj uvrstijo v prehranjevalni splet. Pri tem jih lahko 

vodite tako, da bodo odkrili Ëim veË povezav med njimi, in ne le ene. 


1. Napiπi Ëim veË koristi æivih mej za naravo. 

Samorasle: prepreËujejo erozijo z vetrom in vodo, æivalim pomenijo pomemben vir hrane, bivaliπËe in 

zavetje. PtiËem dajejo moænost oprezanja za plenom. 

2. V æivih mejah poiπËi rastline, ki se razπirjajo s pomoËjo æivali, ob pomoËi vetra ali pa samostojno. 

132

Z ÆIVALMI Z VETROM SAMOSTOJNO 

navadna kalina, javorji, ælezava nedotika, 

jerebika, veliki jesen, robinija 

πipek, 

regrat, 

Ërni trn, 

πirokolistni rogoz 

navadna leska, 

hrast dob, 

navadna trdoleska, 

Ërni bezeg … 

3. Plodove rastlin v æivih mejah loËi na suhe in soËne. 

Suhi: bukev, gaber, veliki jesen, hrast dob, navadni hmelj 

SoËni: Ërni bezeg, jerebika, brogovita, dobrovita, lesnika, drobnica, rdeËi dren, Ërni dren, Ëremsa … 

4. PoiπËi rastline samoraslih æivih mej, ki se vzpenjajo. Izpolni tabelo: 

Z OVIJANJEM STEBLA 

S STEBELNIMI VITICAMI 

Z LISTNIMI VITICAMI 

Z LISTNIMI PECLJI 

Z BODICAMI 

Z OPRIJEMALNIMI KORENINAMI 

navadni hmelj, njivski slak, kovaËnik 

navadna vinska trta 

grahorji, graπice 

navadni srobot 

sinjezelena robida, navadni πipek … 

navadni brπljan 

5. PoiπËi Ëim veË grmov samoraslih æivih mej, ki imajo trne. S skrbnim opazovanjem jih razdeli na tiste, ki 

imajo stebelne trne, in tiste z listnimi trni. 

STEBELNI TRNI 

Ërni trn, 

enovrati glog, 

drobnica, 

razkreËena kozja Ëeπnja 

LISTNI TRNI 

robinija, 

navadni Ëeπmin 


• E. Elstner in sodelavci: Narava v osrednji Evropi. DZS, 1993. 

• J. M. V. Strgar: Æive meje. »ZD KmeËki glas. 

• P. Bohinc: Slovenske zdravilne rastline. MK, 1985. 

• A. MartinËiË in sodelavci: Mala flora Slovenije, praprotnice in semenke. DZS, 1984. 

• M. »ervenka in sodelavci: Rastlinski svet Evrope. MK, 1988. 

• S. Bezuel: Mladi Robinzon na deæeli. MK, 1998. 

• F. Verhilac: TisoË naravnih bivaliπË. TZS, 1999. 


• M. Chinery: TisoË idej za naravoslovce. MK, 1989. 

133

SLIKOVNI DOLO»EVALNI KLJU»I 

• J. Kurillo: Metulji Slovenije. DZS, 1992. 

• V. Eisenreich in sodelavci: Rastline in æivali okrog nas. DZS, 1993. 

• L. Mound: Æuæelke. MK, 1998 (zbirka Mali priroËnik). 



134

ELEKTRI»NI 

tok 


• Zvedo, da je za pogon elektriËnega toka po æicah potrebna elektriËna napetost. 

• Spoznajo razliËne galvanske elemente in njihove napetosti. 

• NauËijo se galvanske elemente zlagati v baterijo. 

• Spoznajo, da se za vzdræevanje elektriËnega toka po æicah porablja energija. 

• Spoznajo, da telesa, skozi katera teËe elektriËni tok, lahko opravljajo delo, grejejo ali svetijo. 

ElektriËni tok teËe po sklenjenih krogih. Tako kot za snovne in energijske tokove je tudi za elektriËni tok 

potrebna gonilna razlika 1 . ReËemo ji elektriËna napetost. Merimo jo v voltih (V). 

V zaËetku obravnave lahko elektriËno napetost opredelimo kot lastnost predmetov, ki poganjajo tok (izvirov 

elektriËnega toka): generatorjev, dinamov, baterij, akumulatorjev. Omreæna napetost pri nas je 230 V. Za 

zaËetno obravnavo so prikladnejπe baterije in akumulatorji, ker je napetost na njih napisana. Napetost akumulatorjev 

in baterij je odvisna od vrste snovi v njih in od πtevila galvanskih elementov, ki jih sestavljajo. 

Galvanski element je zgrajen iz dveh elektrod iz razliËnih snovi, med katerima je elektrolit. Elektrolit je trdna 

ali kapljevinasta snov, ki jo sestavljajo ioni (nabiti delci). Najpogostejπi elektrodi v galvanskih elementih sta 

cink in grafit, elektrolit pa kislina. Tak galvanski element ima napetost 1,5 V. V vsakdanjem æivljenju galvanskemu 

elementu reËemo kar baterija. »e pa se natanËno dræimo strokovne terminologije, je baterija sestavljena 

iz vsaj dveh galvanskih elementov. Z veËanjem πtevila galvanskih elementov v bateriji se veËa njena 

napetost. 

V galvanskih elementih potekajo kemijske reakcije. Na elektrodah nastaja nova snov. Ko je elektroda prekrita 

z novo snovjo, element ne more veË poganjati elektriËnega toka. V akumulatorjih z obrnjenim 

elektriËnim tokom povzroËimo, da poteËe obratna kemijska reakcija; tako se elektroda spet vrne v prvotno 

stanje. 

Dinamo in generator poganjata tok po æicah. ElektriËni tok teËe le, Ëe se dinamo ali generator vrtita. Za 

poganjanje elektriËnega toka po æicah se ≈porablja« energija. 

Ko v dinamo vlagamo delo, iz njega dobimo elektriËni tok. Obrnjeno pa deluje elektromotor. Vanj teËe 

elektriËni tok, motor pa opravlja delo. 

VeËina snovi se segreje, ko skoznje teËe elektriËni tok. To izkoristimo v elektriËnih peËeh, spajkalnikih. Zelo 

segreta kovina æari in oddaja svetlobo. Tako so narejene æarnice. 

ElektriËni tok teËe le, Ëe je elektriËni krog sklenjen. Vse naprave, ki so povezane v elektriËni krog, imajo vsaj 

dva prikljuËka. 

Ob nepravilni uporabi je elektriËni tok lahko nevaren. Za Ëloveka smrtno nevarni so tokovi, veËji od 30 mA. 

»e delamo z baterijami in akumulatorji ter nizkonapetostnimi izviri (do 40 V), tako visokih tokov ne moremo 

doseËi. Kljub temu vam obravnava snovi daje priloænost, da se z uËenci pogovorite o varni uporabi elektriËnih 

naprav. 

1 

Glejte poglavje Tokovi in energija. 

135


1. a) Pomisli, katera elektriËna orodja za obdelovanje æive meje in vrta poznaπ. V preglednico 

zapiπi njihova imena. Zapiπi tudi, katera dela opravljamo z njimi. 

Ime orodja 

kosilnica 

πkarje za æivo mejo 

πkarjice za travo 

Delo 

koπenje trave 

obrezovanje æive meje 

rezanje manjπih povrπin trave 

b) Za kaj uporabljamo naprave, ki so naπtete v preglednici? 

Ime naprave 

πtedilnik 

luË 

suπilnik za lase 

strojËek za varjenje 

zaslon 

Napravo uporabljamo za 

kuhanje (gretje) 

svetenje 

gretje 

gretje 

svetenje 

2. Preprost elektromotor 

Bakrena æica mora biti polakirana. Tuljavica naj bo Ëim bolj simetriËna. Morda bo treba motorËek na 

zaËetku pognati z roko. 

3. Zgradba kolesarskega dinama 

Kaj imata dinamo in motorËek skupnega? Tuljavo, magnet. 

Po Ëem se razlikujeta? MotorËek napajamo z baterijo, da se vrti, dinamo pa vrtimo, da poganja elektriËni 

tok. 

Dopolni shemi. (Za odgovor glejte shemi v uËbeniku na str. 130.) 

4. Kako je treba prikljuËiti æarnico, da sveti? 

Poskus so uËenci æe delali v Ëetrtem razredu. Preverite, ali ga πe znajo! 

5. Kaj vrti generator elektrarne? 

Kje stojijo hidroelektrarne? Ob rekah ali ob akumulacijskih jezerih. 

Zakaj so ob termoelektrarnah dimniki? Za odvajanje plinov, ki nastajajo ob gorenju goriv. 

Na kaj je prikljuËen generator hidroelektrarne? Na vodno turbino. 

Na kaj je prikljuËen generator termoelektrarne? Na parno turbino. 

Na kaj je prikljuËen generator vetrne elektrarne? Na vetrnico. 

Kakπno vlogo imata veter in voda pri vetrni in hidroelektrarni? Voda poganja turbino, veter poganja 

vetrnico. 

Kakπno vlogo ima vodna para v termoelektrarni? Poganja parno turbino. 

Kaj bi se zgodilo, Ëe bi ob hidroelektrarni zmanjkalo vode, Ëe bi ob vetrni elektrarni nehal pihati veter in 

Ëe v termoelektrarni ne bi kurili? Generator bi se ustavil in elektrarna ne bi poganjala elektriËnega toka 

po æicah omreæja. 

136

7. Æarnica in baterija 

a) PrikljuËi isto æarnico na razliËne baterije. Opazuj, kako sveti. Zapiπi opaæanja. 

Usmerite uËence, da bodo poskuse narisali (ali opisali) in ob slikah oznaËili napetost baterije in to, kako 

æarnica sveti. 

b) Dopolni trditev: 

»im veËja je napetost baterije, tem moËneje æarnica sveti. 

8. Baterije 

Sestavi baterijo, kot je prikazano na fotografiji. Æarnico prikljuËi na en galvanski element, potem 

pa πe na dva, tri in πtiri galvanske elemente. 

Ali tudi za tako sestavljene baterije velja trditev iz prejπnje naloge? Da. 

»e je prikljuËen en sam galvanski element, je napetost 1,5 V. Æarnica slabo sveti. »e sta prikljuËena dva 

galvanska elementa, je napetost 3 V in æarnica sveti moËneje kot v prejπnjem primeru. ©e bolje sveti, Ëe 

je prikljuËena na 4,5 V (trije galvanski elementi), najbolje pa, Ëe je prikljuËena na πtiri galvanske elemente 

in je napetost 6 V. 

9. Sprehodi se po stanovanju in zapiπi vse elektriËne naprave, ki posredujejo podatke. 

Ura, raËunalnik, termometer, luËka na kaki elektriËni napravi (ki oznaËuje, ali je naprava priægana) … 

©e zunaj doma poiπËi elektriËne naprave, ki posredujejo podatke. 

Semafor v kriæiπËu, semafor na πportnem igriπËu, svetleËi reklamni napisi … 


1. Naπtej tri elektriËne naprave, ki svetijo. LuË, baterijska svetilka, svetleËa dioda, neonska æarnica … 

2. Naπtej tri elektriËne naprave, ki jih uporabljamo samo za gretje. ElektriËna peË, πtedilnik, bojler, 

spajkalnik, mikrovalovka … 

3. Naπtej pet elektriËnih naprav, ki opravljajo delo. Meπalnik, pralni stroj, brivski aparat, kavni mlinËek, 

multipraktik, paliËni meπalnik, sesalec za prah, avtomobilËek na baterije … 

4. V Ëem se razlikujeta elektromotor in dinamo? 

Elektromotor prejema elektriËni tok in oddaja delo, dinamo pa prejema delo in oddaja elektriËni tok. 

5. Kaj imata skupnega generator elektrarne in dinamo? 

Oba prejemata delo in oddajata elektriËni tok. Ali: oba poganjata elektriËni tok po æicah. 

6. V Ëem se razlikujejo galvanski Ëleni? V napetostih. 

7. Iz Ëesa je sestavljena baterija? Iz vsaj dveh galvanskih elementov. 

8. Po Ëem se razlikujejo baterije, ki imajo razliËne napetosti? Po πtevilu galvanskih elementov. 

9. Na spodnjem seznamu obkroæi naprave, ki jih uporabljamo za prenos podatkov. 

radio, kuhalnik, raËunalnik, baterijska svetilka 2 , hladilnik, avtoradio, radijsko vodena ura, pomivalni stroj, 

digitalni fotoaparat, elektronski termometer, CD-predvajalnik, infra peË, bojler, elektriËne πkarje za æivo 

mejo, elektriËna kosilnica 


• Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Joæi Æibert, Karmen ZupanËiË, Marta Klanjπek 

Gunde, Matjaæ Jaklin, Riko Jerman: Naravoslovje in tehnika 4. PriroËnik za uËitelje. Rokus, 2003. 

• Marjan Hribar, Slavko KocijanËiË, Andrej Likar, Seta Oblak, Bojan Pajk, Vincenc Petruna, Nada Razpet, 

Branko Roblek, Fedor TomaæiË, Miro Trampuπ: Elektrika, svetloba in snov. Fizika za 3. in 4. letnik srednjih 

πol. Modrijan, 1999. 

2 

Tudi baterijsko svetilko je mogoËe uporabljati za prenos podatkov; pri skavtih ali v vojski za sporazumevanje z morsejevo 

abecedo. 

137

PARKI 


• Seznanijo se z najpogostejπimi okrasnimi grmi in drevesi zelenic in parkov. 

• Spoznajo najpogostejπe ptice, ki se Ëez zimo zadræujejo ob krmilnicah in gnezdiπËih. 

Parki so velike ozelenitvene povrπine, na katerih se prepletajo zelenice, æive meje, nasadi okrasnih grmov in 

dreves ter gredice s cvetlicami. Najdemo jih veËinoma v mestih, pa tudi na podeæelju (nekdanji grajski, 

samostanski parki). Namenjeni so predvsem sproπËanju in rekreaciji ljudi, poleg tega pa rastline v njih 

izboljπujejo tudi kakovost zraka. Parki so pomembni tudi kot æivljenjski prostor πtevilnih rastlin in æivali. Po 

nemπkih priporoËilih naj bi zelene povrπine na prebivalca v mestu znaπale 13 m 2 , od tega 7 m 2 v obliki 

parkov. 

Mesta so se razvijala in πirila postopoma s civilizacijo. Prvi razmah mest je prinesel razvoj industrije. 

Slovenska mesta so v svetovnem oziru majhna. Danes poznamo veËmilijonska mesta, kjer na majhni 

povrπini æivi ali dela veliko ljudi. Zaradi tega je gost tudi promet. Med veË deset nadstropij visokimi stolpnicami 

iz betona in stekla se vijejo asfaltne ceste, ki se zlivajo s ploËniki. Takπna tla ne zadræujejo in ne vpijajo 

vode, kar moËno vpliva na klimo v mestu. Zelene povrπine se ne segrevajo tako moËno kot asfaltne, 

izboljπujejo kakovost zraka, odstranjujejo praπne delce, zmanjπujejo temperaturo zraka, zadræujejo in oddajajo 

zraËno vlago ter s tem vnaπajo dobrodejno sveæino. Modernejπi naËini ozelenitve (zelene strehe in 

balkoni) in poæivitve mest kaæejo na to, da je doæivljanje lepot narave za ljudi izrednega pomena. 

Ker so ljudje v neokrnjeni naravi spoznali blagodejne uËinke zelenja, so ga na razliËne naËine poskusili prenesti 

tudi v mesta. Ljudje v parku iπËejo predvsem sprostitev. Nekateri uæivajo v πportu, druge sprosti sprehod 

ali pa opazovanje æivali in rastlin v parku. 

Sprva so bili parki namenjeni le oddihu plemstva, v 18. stoletju pa so postali dostopni vsem. 

Zgodovina parkov 

Danaπnje znaËilnosti parkov izhajajo iz njihove stoletne preteklosti. Znameniti zgodovinski vrtovi in parki so 

bili namenjeni samo oddihu plemstva. Odlikovala jih je bogata arhitekturna vrednost in dovrπenost. 

Nastajali so iz povsem drugaËnih potreb kot danes. V sodobnih parkih lahko opazimo predvsem dva sloga. 

Zgodnejπi slog izvira iz Francije. Za tako imenovane francoske parke je znaËilna velika vrtnarska 

dovrπenost nasadov. Rastlinje je natanËno postriæeno in oblikovano v raznolike pravilne geometrijske oblike, 

ki jih omejuje le domiπljija. 

V 18. stoletju sta angleπka mojstra William Kent ter Lancelot Brown uvedla nov — angleπki slog parka. 

Parke sta zasnovala kot prostrane povrπine travnikov, dreves ter potokov in jezerc. Bistvena je postala 

ohranitev nedotaknjene narave, zato so v teh parkih dovoljeni le manjπi posegi in spremembe, rastline pa 

po veËini ohranijo naravno rast. Namenjeni so bili πirπi javnosti, predvsem meπËanom. 

138

Rastline parkov 

V parkih prevladujejo predvsem lepe (okrasne), tujerodne (eksotiËne), omamno diπeËe ali drugaËe zanimive 

rastline, ki zbudijo naπo pozornost. Mnoge sadimo zaradi zanimive oblike rasti ali razrasti (poveπava rast), 

pisanega listja, cvetov ali plodov. 

Nekatere tujerodne rastline ≈pobegnejo« iz parkov v naravno okolje in se tako uveljavijo, da jih pogosto ni 

veË mogoËe odstraniti. Tako ima v Angliji naselitev vrste rododendrona katastrofalne posledice na domaËe 

rastlinstvo, æivalstvo in krajinski videz. Tudi v Sloveniji poznamo nekaj primerov takih pobegov. Zelo razπirjena 

sta postala japonski dresnik in octovec. 

Æivali parkov 

»eprav æe samo rastlinje v mesto privabi mnoge æivali, njihovo naselitev dodatno spodbujamo tudi ljudje. V 

parke nameπËamo πtevilne gnezdilnice in krmilnice za ptice ter mlake ali ribnike, ki so pomembna zatoËiπËa 

dvoæivk, plazilcev in æuæelk v mestih. Ptice so æe opisane v uËbeniku, zato dodajamo le πe opis veverice. 

• Navadna veverica je ena najbolj priljubljenih æivali parkov. Mnogi mislijo, da uæivajo le leπnike in 

orehe. Rade jedo tudi sadje, semena, glive in zeliπËa, obËasno pa si privoπËijo tudi jajca, mladiËe ptic in 

æuæelke. Na drevesih si spletajo podobna gnezda kot ptice. Zaloge hrane zakopavajo v tla ali razpoke. 

Na mnoge pozabijo in jih tako zasejejo. Zime ne prespijo. V toplem delu leta imajo 1—2 legli z 2—5 golimi 

in slepimi mladiËi. 


UËni naËrt ne predvideva posebej razlage pojma in pomena parkov. Ker so antropogena okolja rdeËa nit 

πestega razreda, smo se pri vsakem dotaknili osnovnih znaËilnosti ter pomena za druæbo in naravo. 

Predvidevam, da se bodo za obravnavo tega poglavja odloËili predvsem uËitelji mestnih πol, ki bodo snov 

lahko obravnavali v parku. Tam lahko uËenci spoznavajo znaËilnosti parkov in jih primerjajo s preostalo 

okolico ter parki, ki jih poznajo (iz tujine). Opazujejo lahko, kaj v njih poËnemo ljudje, in izvedejo poskuse. 

Najbolje je, Ëe park obiπËete spomladi. Takrat bo zasaditev s cvetoËimi rastlinami priπla πe posebej do veljave. 

Obisk parka je mogoËe zdruæiti tudi z izvedbo naravoslovnega dne. 

1. Napiπi razmiπljanje o pomenu zelenja (æivih mej, zelenic, parkov) v mestih. 

Vpraπanje æeli uËence spodbuditi k razmiπljanju o pomenu zelenja v mestih, da bi ga bolje ozavestili. Pri tem 

boste ugotovili, katerih pomenov se ne zavedajo, in jih boste lahko ustrezno poudarili. 

S poskusi vodimo uËence, da spoznajo teæje prepoznavne vloge parkov: senËenje, vlaæenje in hlajenje 

ozraËja. 

2. Naπtej nekaj pomembnejπih slovenskih parkov. 

UËenci lahko naπtejejo parke, ki jih poznajo, pobrskajo po literaturi ali starih razglednicah. Med veËje 

slovenske parke sodijo park Tivoli v Ljubljani, Arboretum VolËji Potok ter mariborski park. ©olam sta dobro 

znana tudi BotaniËni vrt v Ljubljani in park Tehniπkega muzeja Slovenije v Bistri. 

Rastline v parku 

Rastline v parku si lahko ogledate skupaj na sprehodu oziroma naravoslovnem dnevu ali pa park obiπËejo 

uËenci samostojno. Rastlinstvo parkov je mogoËe opazovati tudi v vrtnih centrih ali pa na okrasnih vrtovih v 

139

naseljih. Organizirate lahko tudi pogovor z vrtnarjem. UËenci naj si izberejo rastline, ki so jim vπeË — zaradi 

barv, lubja, vonja — ali so jim drugaËe zanimive. PoiπËejo lahko tudi izvor katere od rastlin. 

Æivali parkov 

UËenci se bodo s sprehoda v parku gotovo spomnili veveric, srak in golobov, morda rac mlakaric iz ribnika. 

Opazujte ptice v parku in poiπËite polæe, pajkovce, æuæelke. V parku lahko opazujete tudi æivalstvo negovanih 

æivih mej. »eprav se parki na prvi pogled zdijo precej prazni, so pomembna zatoËiπËa æivali. 


Zamisel za ozelenitev balkona v stolpnici 

Na stolpnicah lahko vse pogosteje opazujemo zelo dekorativne zelene balkone in strehe. V velika betonska 

korita lahko namesto okrasnih cvetnic posadimo tudi zelenjavo. Fiæol lepo cveti, daje pa tudi odliËno senco. 

S kombinacijo zelenjave lahko ustvarimo zelo barvit zastor. Posadimo pa lahko tudi drevesa ali grme. 


• J. Strgar: Tivoli, ljubljanski mestni park. »ZP KmeËki glas, 1994. 

• E. Elstner in sodelavci: Narava v osrednji Evropi. DZS, 1993. 

• D. Petkovπek: Vrtno cvetje. MK, 1987 (zbirka VeË veselja z vrtom). 

• V. Strgar: Trate in grmovnice. MK, 1987 (zbirka VeË veselja z vrtom). 

• Enciklopedija vrtnarjenja. Slovenska knjiga, 1994. 

• Vrtnarska enciklopedija rastlin in cvetlic. Slovenska knjiga, 1997. 

140

KAJ JE 

rastlinjak? 


• Spoznajo rastlinjak kot antropogeni ekosistem (predvsem kot gojitveni prostor sobnih rastlin in vrtnin). 

• Spoznajo, da potrebujejo rastline za svojo rast vodo, svetlobo, primerno temperaturo, zrak in mineralne snovi. 

Rastlinjak 

Rastlinjak je pokrit prostor, v katerem gojimo rastline. Rastlinjaki so zelo razliËnih oblik in vrst. LoËimo jih 

glede na minimalno temperaturo, ki jo v njih vzdræujemo. Zaprte grede, stekleni zvoni in tuneli niso dodatno 

ogrevani, zato je v njih temperatura pozimi le nekaj stopinj viπja kot na prostem, pogosto pa pade pod 

niËlo. Imenujemo jih tudi mrzli rastlinjaki. Ogrevani rastlinjaki omogoËajo gojenje rastlin preko celega leta. 

Rastlinjaki so postavljeni na sonËne lege. SonËni æarki kratke valovne dolæine prehajajo skozi steklo v 

notranjost rastlinjaka in ogrevajo zemljo, rastline in predmete v notranjosti. Zemlja oddaja dolgovalovne 

toplotne æarke, ki pa ne prehajajo skozi steklo iz rastlinjaka, zato se toplota zadræuje v rastlinjaku ter zviπuje 

temperaturo. Opisani pojav je znan kot uËinek tople grede. V naravi vlogo stekla opravljajo nekateri plini v 

ozraËju. Najbolj znan med njimi je ogljikov dioksid. Plini zadræujejo toploto na povrπju Zemlje. Brez njih bi 

bila povrπina Zemlje veliko hladnejπa. »lovekova dejavnost poveËuje koliËino ogljikovega dioksida v ozraËju, 

zato znanstveniki v prihodnosti napovedujejo viπanje temperatur na Zemlji. 

V rastlinjaku gojimo okrasne rastline in vrtnine. Slednje spomladi navadno presadimo na prosto. Gojenje v 

rastlinjakih je ljudem omogoËilo pridelovanje uæitnih in okrasnih rastlin tudi v hladnejπem podnebju, ne oziraje 

se na letne Ëase. 


UËenec naj prebere uvodno motivacijo (str. 140) in razmisli, kako lahko rastline zavaruje pred nezaæelenimi 

vremenskimi vplivi. Svoj seznam naj zapiπe v delovni zvezek. 

UËenec naj opiπe in primerja razmere v rastlinjaku in na prostem (temperatura, vlaænost zraka, osvetljenost, 

zaπËita pred rastlinojedimi æivalmi …). 

Tudi v razredu lahko naredimo preprost rastlinjak. Rastlino v cvetliËnem lonËku prekrijemo z velikim steklenim 

kozarcem ali prozorno folijo. Rastlinjak postavimo na s soncem obsijano okensko polico. V rastlinjaku 

in ob njem namestimo termometer ter beleæimo temperaturne spremembe. S higrometrom lahko izmerimo 

relativno vlago v zraku. 


1. Kako uravnavamo temperaturo v rastlinjaku? (Obkroæi najbolj pravilen odgovor.) 




142

TOKOVI 

in energija 


• Spoznajo tok tekoËine. 

• Spoznajo, da je struga narejena navzdol in da je mogoËe s Ërpalko vodo spravljati navkreber. 

• Spoznajo, da tok vode lahko zmanjπamo ali zaustavimo z zapornico v potoku in s pipo v cevi. 

• Spoznajo, da z uæivanjem hrane v telo prinaπamo energijo. 

• Razumejo, da razliËne vrste hrane niso enako hranljive, in znajo uporabljati tabele hranilnih snovi. 

• Spoznajo razliËna goriva in pojem seæigne toplote. 

• Spoznajo, da se s toplo vodo prinaπa energija v radiatorje, ki jo ti v obliki toplote prinaπajo v prostor. 

• Spoznajo, da se s toplimi (mrzlimi) vetrovi in morskimi tokovi prenaπa topla (mrzla) voda ali zrak in da z 

njimi ogrevamo (ohlajamo) oddaljene kraje. 

• Spoznajo, da toplota teËe z vroËega telesa na hladno telo ali z vroËega dela telesa na hladnejπega. 

• Spoznajo, da z naraπËanjem temperaturne razlike naraπËa toplotni tok. 

• Spoznajo, da se telesa, ki oddajajo toploto, ohlajajo, razen Ëe izgubljeno toploto nadomeπËa drug vir. 

• Spoznajo, da razliËne snovi ob enaki temperaturni razliki razliËno hitro prenaπajo toploto. Tako loËimo 

toplotne prevodnike in izolatorje. 

• Iz vsakdanjih izkuπenj, opazovanj in poskusov povzamejo, da æival in Ëlovek pridobivata energijo s 

hrano. 

Snovne tokove opisujemo z dvema fizikalnima veliËinama: volumskim pretokom (enote: m 3 /s, l/min …) in 

masnim pretokom (enote: kg/s, kg/min …). Po strugah in koritih teËe voda navzdol. TeËe zaradi viπinske 

razlike. Gonilna razlika je razlika viπin. S Ërpalkami Ërpamo snov navzgor. »rpalke ustvarijo tlaËno razliko, 

zaradi katere tekoËine lahko teËejo tudi navzgor. Gonilna razlika je razlika tlakov. Snovne tokove ustavljamo 

ali reguliramo s pipami in zapornicami. 

Tudi prehranjevanje je neke vrste snovni tok skozi telo. »e pogledamo na pojav makroskopsko, poganja 

hrano skozi prebavno cev peristaltika, saj ustvarja tlaËne razlike v njej. Z mikroskopskega staliπËa, na ravni 

molekul in kemijskih reakcij, pa je gonilna razlika razlika v koncentracijah snovi, ki prehajajo skozi celiËne 

membrane in vstopajo v kemijske reakcije celiËnega dihanja. 

GibajoËe se snovi lahko kaj poganjajo (mlini, generatorji, vetrnice), opravljajo delo in s tem poveËujejo 

energijo teles. Tudi hrana in goriva prinaπajo v telesa energijo. Koliko energije snovi prenaπajo, je odvisno 

od njihove zgradbe. Lastnosti, ki opisujeta koliËino prenesene energije, sta energijska vrednost hrane in 

kurilna vrednost goriva. Po dogovoru je energijska vrednost hrane energija, ki je shranjena v 100 g hrane. 

Kurilna vrednost goriva je toplota, ki jo odda 1 kg goriva. Segrete gibajoËe se snovi prenaπajo energijo s 

toplejπega na hladnejπe mesto in jo kot toploto oddajajo (centralna kurjava, Zalivski tok, topli vetrovi). 

Toplotni tok teËe z mesta z viπjo temperaturo na mesto z niæjo temperaturo. Gonilna razlika je razlika temperatur. 

»im veËja je gonilna razlika, tem veËji je toplotni tok. Opazovanje toplotnega toka neposredno ni 

mogoËe. V vsakdanjih pojavih je mera za velikost toplotnega toka kar Ëas, v katerem se zgodi doloËena 

sprememba. Primer je segrevanje enake koliËine vode na razliËno vroËih ploπËah. Iz izkuπnje vemo, da se 

voda prej segreje do vretja, Ëe je temperatura ploπËe veËja 1 . Mera za velikost toplotnega toka je lahko tudi 

143

obËutek mraza in vroËine. Vemo, da nas bolj zebe, Ëe se kopamo v hladnejπi vodi, Ëe je zrak okoli nas hladnejπi 

ali pa Ëe imamo zviπano telesno temperaturo. Fizikalna veliËina, s katero predvsem v napravah opisujemo, 

koliko energije se pretaka, je moË. Pove, koliko energije se je v eni sekundi preneslo. Enota za moË je 

J/s ali W. 

Toplotni tok spontano teËe, dokler se temperaturi med mestoma, med katerima teËe, ne izenaËita. Toplotni 

tok teËe, dokler obstaja gonilna razlika. Mesto, od katerega teËe toplota, se ohlaja, Ëe prenesene toplote 

ne nadomeπËamo, Ëe torej ne vzdræujemo gonilne razlike. Gonilno razliko vzdræujemo tako, da toplejπe 

mesto segrevamo (peËi, kuhalniki). 

Snovi razliËno dobro prevajajo toploto. Fizikalna veliËina, s katero opiπemo to lastnost snovi, je toplotna 

prevodnost. Pove, koliko toplote steËe skozi 1 m 2 veliko ploskev 1 m debele snovi pri temperaturni razliki 

1 K. Enota zanjo je W/mK. Snovi z veliko toplotno prevodnostjo so toplotni prevodniki, snovi z majhno 

toplotno prevodnostjo pa toplotni izolatorji. 

Znanje o tokovih in energiji se skozi vertikalo v drugi triadi nadgrajuje. UËenci izhajajo iz konkretnih opazovanj 

snovnih tokov (tok vode, vodovodna in centralna kurjava) in prehajajo do posploπitev. Sploπna spoznanja 

o snovnih tokovih prenaπajo na energijske tokove. 

UËenci æe pri predmetu Naravoslovje in tehnika spoznajo tok tekoËine. V Ëetrtem razredu spoznajo rezervoar 

(zbiralnik, hram) in njegov namen, naËrtujejo, gradijo ter preizkuπajo korita in cevi, opiπejo vodovodno 

in toplovodno omreæje ter spoznajo, da tekoËa voda lahko kaj poganja. V petem razredu konkretna spoznanja 

posploπijo; vedo, da kapljevine teËejo, in z opazovanjem pridejo do spoznanja, da tok poganja razlika 

tlakov. Spoznajo zglede Ërpalk in merilnike tlaka. Iz izkuπenj povedo, da lahko tok ene snovi prenaπa s seboj 

tok druge snovi. V πestem razredu k prejπnjemu znanju o tokovih kapljevin dodajo spoznanje, da tokove 

uravnavamo (reguliramo) ali ustavimo z zapornicami in pipami. Razmiπljajo o prehranjevanju kot o neke 

vrste snovnem toku skozi telo, ki s seboj nosi energijo, o topli vodi, gorivih in zraËnih ter vodnih tokovih, ki 

— podobno kot hrana — prenaπajo energijo. Zakonitosti tokov spoznajo na konkretnih snovnih tokovih in 

znanje prenaπajo na abstraktnejπe energijske tokove. 

V Ëetrtem razredu razloËujejo snovi po tem, kako dobro prevajajo toploto; delijo jih na toplotne prevodnike 

in izolatorje. V petem razredu zaËnejo razloËevati med temperaturo in toploto, ozavestijo spoznanje, da 

toplota teËe vedno le z mesta z viπjo temperaturo k mestu z niæjo temperaturo. V πestem razredu se 

zaËnejo spraπevati o velikosti toplotnega toka in zbirajo izkuπnje o tem, da je velikost toplotnega toka 

odvisna tudi od temperaturne razlike. 


1. S puπËicami oznaËi pot vode od oblakov do paradiænika v rastlinjaku. 

Kam teËe voda? Navzdol. 

Kakπno vlogo ima pipa na cevi? S pipo ustavimo ali reguliramo (zmanjπamo, zveËamo) tok vode. »e 

bodo otroci odgovorili, da s pipo odpremo ali zapremo vodo, jih s podvpraπanji usmerimo tako, da 

bodo v odgovoru znali uporabiti pojem tok vode. 

Kaj bi morali sistemu za oskrbo rastlinjaka z vodo dodati, da bi ga lahko uporabili tudi za namakanje 

trave nad rastlinjakom? Vodno Ërpalko. 

1 

NatanËnejπi opis pojava je bolj zapleten. Zamislimo si, da segrevamo enaki koliËini vode z enako zaËetno temperaturo na razliËno 

vroËih ploπËah do vretja. Voda na toplejπi ploπËi se bo hitreje segrela. Vanjo je v krajπem Ëasu pritekla toplota, ki je potrebna za 

segretje do vretja; toplotni tok vanjo je bil veËji. Toplotni tok je pri enakih drugih razmerah odvisen samo od razlike temperatur. 

Med poskusom se temperatura ploπËe ne spreminja, spreminja pa se temperatura vode in s tem tudi razlika temperatur. Torej pri 

poskusu primerjamo dva toplotna tokova, ki se med poskusom spreminjata. 

144

2. a) V uËbeniku na straneh 42 in 43 poiπËi podatke o energijskih vrednostih hrane. Z njimi dopolni 

tabelo. 

Vrsta hrane 

jabolko 

sir 

pπenica 

araπidi 

Energijska vrednost (v 100 g hrane) 

230 kJ 

1800 kJ 

1300 kJ 

2600 kJ 

energijska vrednost v kJ v 100 g 

hrane 

3000 

2500 

2000 

1500 

1000 

500 

0 

jabolko sir pπenica araπidi 

vrsta hrane 

Podatke prikaæi s histogramom. 

Katera hrana ima najveËjo energijsko vrednost? Araπidi. 

Katera hrana ima najmanjπo energijsko vrednost? Jabolka. 

Kolikπno energijsko vrednost ima 100 g krompirja? 330 kJ. Kolikπno pa 100 g sladkorja? 1650 kJ. 

Denimo, da pojeπ 1 kg krompirja. Koliko sladkorja bi moral pojesti, da bi v telo vnesel enako koliËino 

energije? 200 g. 

b) Z embalaæe za mleko preberi, katere sestavine vsebuje mleko. Sestavi preglednico in vanjo 

zapiπi sestavine mleka in njihove mase. 

Primer: alpsko mleko (3,2) 

V 100 g mleka je: 

Sestavina 

Masa (g) 

beljakovine 3,2 

ogljikovi hidrati 4,6 

maπËobe 3,5 

kalcij 

0,13 ali 130 mg 

Morda bo radovednejπe zanimalo, zakaj skupna masa ni 100 g. S podvpraπanji jih usmerimo do spoznanja, 

da je veËina snovi v mleku voda. 

Kolikπno energijsko vrednost ima mleko? 262,1 kJ. 

145

3. Izmeri kurilno vrednost lesa ter energijsko vrednost araπida in sladkorja. 

Sestavimo aparaturo, kakrπna je prikazana na fotografiji v DZ. UËenci naj nekajkrat poskusijo pokuriti celo 

væigalico, preden zaËnejo meriti. Za vsak primer imejte v bliæini veËjo koliËino vode in gasilni aparat. 

KoπËek sladkorja se laæe væge in bolje gori, Ëe ga pred poskusom povaljamo v pepelu. 

Sledite navodilom. Predlagam, da uËenci najprej preberejo celotno nalogo, o njej se pogovorimo in πele 

potem zaËnemo meriti. 

Navadno je razlika temperatur za væigalico in sladkor med 10 in 20 °C, za araπide pa od 40 do 50 °C, Ëe so 

koπËki teæki pribliæno 0,5 g, v epruveti pa je 10 ml vode. 

Kaj meniπ, zakaj ta razlika? Na tem mestu uËence opozorimo na to, da ima vsaka skupina nekoliko 

drugaËen rezultat. Vpraπamo jih, kaj so razliËni uËenci delali drugaËe. 

Poskus bo bolje uspel, Ëe bomo delali v dobro prezraËenem prostoru s Ëistimi epruvetami in sveæimi araπidi. 

Poskus zahteva nekaj spretnosti. »e se vam zdi, da bi z uËenci zanj porabili preveË Ëasa, ga lahko naredite 

demonstracijsko. 

4. Dopolni stavke. Izbiraj med besedami: viπja, niæja, enaka, teËe, ne teËe, izolatorjem, prevodnikom, 

hitro, poËasi, greje, hladi. 

a) Na ploπËi priæganega elektriËnega πtedilnika je lonec vode. Temperatura ploπËe je viπja kot temperatura 

vode, zato toplota teËe od ploπËe k vodi. 

b) Na mizi je lonec vroËe juhe. Temperatura juhe je viπja kot temperatura zraka v okolici. Toplota teËe od 

juhe v okoliπki zrak. 

c) V nahrbtniku sta æe dolgo Ëasa plastenka vode in termovka vroËega Ëaja. Temperatura vode je enaka 

kot temperatura zraka. Toplota ne teËe od vode v okolico. Temperatura Ëaja je veËja kot temperatura 

okolice. Ker je termovka obloæena s toplotnim izolatorjem, od Ëaja v okolico toplota ne teËe. 

5. Na sliki oznaËi peË, radiatorje, Ërpalko (pobarvana ilustracija je v uËbeniku Naravoslovje in 

tehnika 4 na str. 50). 

Z rdeËo barvo pobarvaj dele cevi in radiatorje, v katerih je topla voda, z modro pa dele, v katerih je 

hladna voda. 

Kje v sistemu se voda segreje? V peËi. 

Kako se voda segreje? Toplota iz zraka v peËi prehaja v hladnejπo vodo v ceveh. 

Kam potuje topla voda? Po ceveh v radiatorje. 

Zakaj se topla voda shladi? Ker je zrak v sobah hladnejπi kot voda v radiatorjih. Toplota teËe od vode v 

zrak. 

Kam teËe hladna voda? Po ceveh nazaj v peË. 

Kaj vodo poganja? »rpalka. 

Kaj voda prenaπa? Toploto (pravilen odgovor je tudi energijo). 


6. Lani nas je zanimalo, zakaj imajo vsa telesa in zrak v uËilnici enako temperaturo. Naredili smo 

poskus. Merili smo temperaturo vode v kovinskem loncu in plastiËni posodi, Ëe smo vanju nalili 

razliËno toplo vodo. 

Razlika temperatur v °C: 50, 41, 32, 20, 12, 3 

Temperatura vode v lonËku se ni spreminjala enakomerno (ves Ëas enako). Kako pa se je spreminjala? 

V zaËetku hitreje, potem pa vedno poËasneje. Usmerite uËence, da bodo za odgovor uporabili graf. 

Tudi razlika temperatur med vodo v kovinskem lonËku in vodo v plastiËni posodi se je spreminjala. 

Kako? V zaËetku hitreje, potem pa vedno poËasneje. 

146

Pojasni izid poskusa. V razlagi uporabi izraza toplotni tok in temperaturna razlika. »im veËja je temperaturna 

razlika, tem veËji je toplotni tok. 

Ali pa — v zaËetku poskusa je temperaturna razlika veËja, zato je tudi toplotni tok veËji kot na koncu 

poskusa. 

7. Kaj poganja Zalivski tok? 

Ugotovitve: iz zunanje posode zaËne teËi neosoljena voda v notranjo posodo. Kmalu se vzpostavi ravnoteæje 

in tako pri dveh luknjah teËe neosoljena voda iz zunanje v notranjo posodo, pri eni luknji pa slana voda 

iz notranje posode v neosoljeno vodo v zunanji posodi. 

Kaj meniπ, kaj se zgodi, Ëe v veËjo posodo nalijeπ slano vodo, v manjπo pa neosoljeno? Tok se 

obrne. 

Poskus je lepo viden, Ëe je voda od zgoraj osvetljena. »e delate v prozorni posodi, pa jo osvetlite od spodaj 

(postavite jo denimo na grafoskop). 


2. V dveh enakih hiπah kurijo tako, da imajo ves Ëas pribliæno enako temperaturo. V prvi kurijo s Ërnim 

premogom, v drugi pa z drvmi. V kateri hiπi porabijo veËjo maso goriva? Pojasni odgovor. 

VeË goriva porabijo v hiπi, kjer kurijo z drvmi, ker je kurilna vrednost drv manjπa od kurilne vrednosti 

Ërnega premoga. 

3. Anja je pojedla 200 g sladkorja, Tanja pa 200 g paradiænika. Katera je s hrano dobila veË energije? 

Pojasni odgovor. 

VeË energije je prejela Anja, saj je energijska vrednost sladkorja veËja kot energijska vrednost paradiænika. 

4. V katerih enotah merimo energijsko vrednost hrane? V kJ. 

5. V katerih enotah merimo kurilno vrednost goriv? V kJ. 

6. Za kaj æiva bitja potrebujejo hrano? Hrana æivim bitjem daje energijo. 

7. Toplota se prenaπa z enega mesta na drugo. Naπtej nekaj primerov. Toplota teËe od naπega telesa v 

okoliπki zrak, od priæganega monitorja v okoliπki zrak, iz soka v ledene kocke v njem … 


• Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Joæi Æibert, Karmen ZupanËiË, Marta Klanjπek 

Gunde, Matjaæ Jaklin, Riko Jerman: Naravoslovje in tehnika 4. PriroËnik za uËitelje. Rokus, 2003. 





147

VRSTE SOBNIH 

rastlin 


• Spoznajo pomen sobnih rastlin za Ëloveka. 

• Spoznajo, da so za sobne rastline potrebne drugaËne æivljenjske razmere kot za samonikle. 

• Znajo povezati zunanji videz sobnih rastlin z njihovim prvotnim æivljenjskim okoljem. 

Zgodovina sobnih rastlin 

Sobne rastline so vse tiste, ki jih gojimo v stanovanjih, balkonih, na okenskih policah, v πolskem razredu … 

Gojimo jih zaradi okrasnih listov, cvetov, stebel ali plodov. Æivljenje v rastlinjakih ali hiπnih prostorih 

omogoËa preæivetje sobnim rastlinam, ki v naπih podnebnih razmerah ne preæivijo na prostem. Prvi dokazi o 

gojenju sobnih rastlin segajo 5000 let nazaj na Kitajsko, kjer so gojili rastline v lonËkih za okras palaË. 

Dokazi o gojenju rastlin so tudi reliefi v Egiptu, ki segajo v obdobje 1400 let pred naπim πtetjem. Tudi v 

slovitih babilonskih viseËih vrtovih so imeli posejane lonËnice. Poznali so jih tudi Grki in Rimljani ter menihi v 

srednjem veku, ki so v lonËkih gojili predvsem zeliπËa za medicinske namene. Pravi razcvet je gojenje sobnih 

rastlin doæivelo v 19. stoletju, ko so razvili umetno ogrevane rastlinjake. 


S pomoËjo uvodne motivacije na str. 147 uËenca spodbudimo k razmiπljanju o pomenu sobnih rastlin za 

Ëloveka. Seznanimo ga z zgodovino sobnih rastlin. S fotografijami in opisi predstavimo nekaj sobnih rastlin. 

Na primeru venerinih lascev in brπljana uËenec spozna, kaj so samonikle rastline. Na primeru opuncije in 

monstere spozna pogoje za rast teh rastlin. PalËek z æepno svetilko vseskozi navezuje obravnavane sobne 

rastline na snopiË Kaj vem o rastlinah, kjer uËenec izve veË o tem, kako so rastline zgrajene in kako æivijo. 


1. Brπljan in venerini lasci sta sobni in samonikli rastlini. Razloæi, zakaj! 

Rastlini brπljan in venerini lasci uspevata v Sloveniji v naravnem okolju, zato ju imenujemo samonikli 

rastlini. Kot sobni rastlini, ki ju gojimo v naπih domovih, ne potrebujeta posebnih pogojev za æivljenje. 

2. Poveæi. Na osnovi znaËilnosti listov uvrsti sobne rastline med enokaliËnice, dvokaliËnice oziroma praproti. 

sobna praprot___________________praprot 

fikus___________________________dvokaliËnica 

monstera_______________________enokaliËnica 


• David Longman: Nega sobnih rastlin. MK, 1991. 

• Richard Gilbert: 200 sobnih rastlin. DZS, 1990. 

148

SKRB 

za sobne rastline 


• Spoznajo, da potrebujejo rastline za svojo rast vodo, svetlobo, primerno temperaturo, zrak in mineralne 

snovi. 

• NauËijo se skrbeti za sobne rastline. 

• Spoznajo, da gojenim rastlinam upade odpornost, Ëe niso ustrezno oskrbovane. 

• Vedo, zakaj moramo sobne rastline zalivati. 


Uvodna motivacija in naloga (str. 150) od uËenca zahtevata skrb za sobno rastlino. UËenec s pomoËjo te 

dejavnosti spozna razmere, potrebne za rast rastlin. V delovnem zvezku smo oblikovali letno beleæko. Vanjo 

si uËenec zapisuje opravila in ugotovitve. Skrb za sobno rastlino pri uËencu razvija obËutek odgovornosti, 

zato vam nalogo toplo priporoËamo. 

PalËek z æepno svetilko navezuje obravnavano tematiko na snopiË Kaj vem o rastlinah, kjer uËenec izve veË 

o tem, kakπni so pogoji za rast rastlin ter kakπne so oblike nespolnega razmnoæevanja sobnih rastlin. 

Podpoglavje zakljuËujemo s fotografijo ovenele ciklame na str. 151. UËenca æelimo navajati na problemsko 

uËenje ter ga spodbuditi k uporabi usvojenega znanja in izkuπenj, pridobljenih z vzgojo sobnih rastlin. 


1. Katera trditev je najbolj pravilna? (Obkroæi.) 

Sobne rastline potrebujejo … 

c. vodo, svetlobo, zrak, primerno temperaturo in prst. 

2. Zakaj sobne rastline presajamo? 

S presajanjem sobni rastlini obnovimo prst v lonËku in/ali jo presadimo v veËji lonËek, kjer imajo korenine 

veË prostora za razrast. 

3. V spodnji uganki — osmerosmerki — poiπËi 16 pojmov iz poglavja o rastlinjaku (pojmi so napisani v vseh 

osmih smereh). 

Reπitev: rastlinjak, monstera, sobna, samonikla, brπljan, fikus, zalivam, vijolica, gnojila, ciklame, voda, kaktus, 

presajati, sajenje, rast, uπ 


• David Longman: Nega sobnih rastlin. MK, 1991. 

149

KAJ VEM 

o rastlinah 


UËni cilji za obravnavo zgradbe rastline niso vkljuËeni v poglavja tako, kot predvideva uËni naËrt. Te vsebine 

so obvezne, nekatera poglavja pa so izbirna. Posamezne rastlinske organe lahko uËitelji seveda obravnavate 

posamiË v okviru antropogenih ekosistemov, v uËbeniku pa to ni smiselno, saj poskusi, motivacije in naloge 

v delovnem zvezku ne bi ustrezali. Snov je zelo teæko uskladiti tudi sezonsko. Sedanja organizacija snovi 

vam omogoËa, da lahko snov o zgradbi rastline obravnavate skupaj ali po delih kjerkoli v uËbeniku. 

Poskusi so nastavljeni tako, da rastlino spremljamo od semena do semena. ZaËnemo s kalitvijo semen 

pπenice v razliËnih razmerah. Do prihodnje ure semena skalijo, tako da lahko obravnavate zgradbo semen 

in kalitev. Medtem ko rastline rastejo, skladno z rastjo obravnavamo korenine, steblo, liste. V Ëasu obravnave 

vsaj nekatere rastline razvijejo tudi cvet in plod s semeni. Tako zakljuËimo cel krog. SnopiË lahko 

uporabljate tudi v petem razredu (osnovno zgradbo) ali pa kasneje. V Ëasu, ko snovi ne obravnavate, lahko 

uËenci snopiË pustijo doma. 

Obravnava zgradbe rastlin vam bo najbolje uspela, Ëe boste na osnovi veliko primerov priπli do izpeljav in 

zakonitosti. Osnovno zgradbo in naloge so uËenci deloma spoznali æe v petem razredu, zato je pomembno, 

da letos snov nadgradite. Organizirate lahko naravoslovni dan, kjer se bodo uËenci seznanili z rastlinami 

antropogenih okolij: obiπËete lahko botaniËni vrt, rastlinjak, trænico, travnik, æivo mejo, sadovnjak in 

naberete pestre materiale za obravnavo rastlinskih organov. Danes ima veliko otrok digitalne fotoaparate ali 

mobilnike s fotoaparatom. DoloËene detajle rastlin lahko dokumentirate tudi na ta naËin in pripravite pregledne 

plakate. Tako lahko naredite predpripravo na obravnavo obeh glavnih bioloπkih tem letoπnjega leta: 

antropogenih okolij in zgradbe rastline. 

Tudi sama uporabljam takπen naËin dela: rastlinske predstavnike posameznih antropogenih okolij sem 

uporabila za primere tipov organov, preobrazb in predstavnikov druæin, pri obravnavi antropogenih okolij 

pa sem obnovila in nadgradila snov o zgradbi rastline. 

Otrokom ni treba poznati vseh primerov in tipov. UËni naËrt je v tem oziru skop. Pravi le, da naj uËenci poznajo 

tipe korenin in stebel. V uËbeniku je navedenih veË primerov zato, da se zaËuti pestrost, zraven pa je 

ponujena tudi kratka razlaga, ki pojme pojasni na primeru. Tako ima vsakdo moænost doloËen tip rastlinskega 

organa spoznati, Ëe æeli. Kasneje lahko snov obnovi s hitrim preletom krepkega tiska in primerov s 

fotografij, ilustracij. 

STROKOVNA LITERATURA (ZA CELOTNO POGLAVJE) 


• Veliki slikovni slovar. MK, 1998. 

• M. Raffaelli: Naravoslovni leksikon: Botanika. MK, 1990. 

• T. SinkoviË: Uvod v botaniko — za πtudente visokega strokovnega πtudija kmetijstva — agronomija in 

hortikultura. Oddelek za agronomijo Biotehniπke fakultete, 2000. 

151

POGOJI 

za rast rastlin 


• Spoznajo pogoje, ki so potrebni za rast rastlin. 

• Spoznajo, da rastline za rast potrebujejo svetlobo, primerno temperaturo, vodo, zrak in mineralne snovi. 

Narava seje povsod. Veter ali æivali ne skrbijo za to, da bo seme padlo na plodna, ustrezna tla. Rastline so 

se temu prilagodile tako, da proizvajajo zelo veliko plodov in semen. En topol lahko tvori v enem letu do 28 

milijonov semen. Tako jih vsaj nekaj pride na pravo mesto. ©e bolj to pride do veljave pri spremembah klime 

in habitatov. Neko mokriπËe, ki ga izsuπimo, v trenutku ni veË primerno za specialiste. Tudi prej so semena 

rastlin suπnih rastiπË prihajala na to obmoËje, a v tistih razmerah niso mogla kaliti ali pa rastline niso bile 

konkurenËne. Ko se razmere spremenijo, se spremeni tudi sestava rastlinja, z njim pa tudi æivalstvo. 

(UËencem pokaæite, da travniπke rastline ne uspevajo v gozdu in obratno. Po drugi strani pa se traviπËe z 

gozdom priËne zaraπËati takoj, ko ga nehamo kositi. Oreh ne kali v bliæini drugega oreha, ker se iz listnega 

opada sproπËajo v tla snovi, ki prepreËujejo kalitev orehov. »e bi mladi orehi skalili pod materinskim drevesom, 

bi bilo to slabo za vse.) 


V tem poglavju lahko pomagate uËencem preseËi stereotip domaËega vrta in gredic na njivi. Na primerih 

jim pokaæite odzivnost in dinamiko narave. Tako se jim bodo odprle oËi za tisto, kar pravzaprav vsak dan 

gledajo, pa ne vidijo. Tako bodo povezanost in poslediËnost procesov v naravi opazovali tudi v vsakdanjem 

æivljenju. To je podlaga za to, da bodo znali predvidevati tudi posledice delovanja Ëloveka (izsuπevanje 

vlaænih travnikov, gnojenje traviπË, opuπËanje senoæetnih sadovnjakov …). 

Pripravite lahko preprost in obπiren poskus. Vsak od uËencev lahko posadi semena pπenice v drugaËne pogoje 

po svoji izbiri. RazliËne pogoje lahko napiπete tudi na listke in ærebate. Opazujte kalitev semen pri pouku, nato 

povzemite dejavnike, ki so nujno potrebni za rast rastlin. Tako lahko poskusite, ali bodo semena kalila v hladilniku 

(ostale pogoje spreminjate po æelji: lahko tudi brez prsti ali pa brez vode, brez zraka ipd.), v temi, v 

razliËnih vrstah podlag (plodna zemlja, ilovica, pesek, mivka, zbita, rahla zemlja, Ëisto gnojilo …). 

V tistih razmerah, ki so se izkazale za najboljπe, posadite semena razliËnih eno- in dvokaliËnic. Kasneje vam 

bodo priπla prav pri obravnavi kalitve in rastlinskih organov. Na rastlinah boste lahko pokazali znaËilnosti 

druæin, primerjali eno- in dvokaliËnice ter razliËne tipe korenin, stebel, listov, cvetov in plodov. 

2. Opazovanje zgradbe rastlin 

Primerjava rastlinskih organov 

Podobnosti: vse rastline so razvile korenine, povsod prva iz semenske lupine pogleda koreniËica, pri vseh so 

korenine razvejane. KonËni deli se konËajo s koreninsko Ëepico in imajo rastno ter srkalno cono s koreninskimi 

laski ter prevajalni del. Rastline razvijejo stebla, liste in kasneje cvetove ter plodove. 

Razlike: uËenci naj bi opazili razlike med eno- in dvokaliËnicami pri vseh rastlinskih organih (seme, korenine, 

steblo, listi, cvet), razlike med tipi organov ter med druæinami rastlin. 

152

IZ SEMENA 

zraste mlada rastlina 


• Spoznajo osnovno zgradbo semen. 

• Razlikujejo med semeni eno- in dvokaliËnic. 

• Spremljajo razvoj rastline in njenih organov. 

• Opazujejo rastlinske organe. 

Seme je kalËek (zarodek) viπjih rastlin, ki ga obdaja/varuje semenska lupina. KalËek je zgrajen iz osi, na 

kateri sta zasnova stebla (imenovana stebelce ali plumula) ter zasnova korenine (imenovana koreniËica ali 

radikula). Na os sta pri dvokaliËnicah pritrjena dva kliËna lista, pri enokaliËnicah pa eden. Na semenu lahko 

opazimo πe ustje, skozi katero v seme prihaja voda, popek in semenski πiv. 

Pri nekaterih semenih so hranila v samem kalËku, pri drugih pa loËeno v hranilnem tkivu. Hranilno tkivo 

imajo lahko tako dvokaliËnice (kloπËevec) kot tudi enokaliËnice (semena lilijevk, trav (koruza) in palm). 

Semena brez hranilnih tkiv imajo vse rastline s koπËiËastimi plodovi in stroki. Te imajo hranila v kliËnih listih. 

Semena vsebujejo 10—15 % vode, poleg tega pa πe ogljikove hidrate, πkrob, celulozo, maπËobe, beljakovine, 

encime, vitamine, rastlinske hormone in mineralne snovi. 

Pri plodovih æit plumulo sestavljajo listne zasnove, ki tvorijo terminalni brst. To lahko opazujete pri kalitvi 

pπenice, koruze … Pri semenih brez hranilnih tkiv je nekoliko drugaËe. KalËek sestavljajo koreniËica, nad 

katero je kratek del stebla (hipokotil — pod kliËnimi listi), nad njim pa epikotil. Na vrhu kalËka je stebelce 

zaπËiteno z zasnovami listov. 

Pojme koreniËica, stebelce in listiËi uporabljamo za dele kalËka, dokler je πe v semenu. Ko te strukture 

nekoliko zrastejo, jih imenujemo korenine/steblo/listi. Jasna meja v poimenovanju ni natanËno doloËena. 

Kalitev je sproπËanje rastlinskega zarodka iz ovojnic, ki ga obdajajo. Do tega pride zaradi vsrkavanja vode, 

presnove ter delitve celic. Æe v semenu izoblikovan zarodek — kalËek se priËne razvijati v mlado rastlino. 

Pri kalitvi se kliËni listi dvignejo nad povrπino pri fiæolu in bukvi, ponekod pa ostanejo v podlagi (laπki fiæol, 

bob, grah, hrast …). 

semenska lupina 

moËnato telo 

kliËni list 

listiË 

stebelce 

koreniËica 

(oz. æe mlada korenina) 

153

1. a) Opazovanje zgradbe razliËnih semen 

Zgradbo semen v πolah navadno predstavljajo z enim (in istim) primerom (fiæola). Zaradi tega uËenci 

verjetno mislijo, da so vsa semena zgrajena tako kot fiæol. Pri koruzi vedo povedati, da ima en kliËni list, 

ne znajo pa ga pokazati. Pogosto mislijo, da je tudi tu hrana skrita v njem. Da bi uËencem pomagali do 

prave predstave, predlagam analizo semena kloπËevca in fiæola (kot primer semen dvokaliËnic) ter semena 

koruze (kot primer semena enokaliËnic). Seme naj bo veliko, da se podrobnosti Ëim bolje vidijo. Tako 

bodo uËenci ugotovili, da se semena ne loËijo samo po πtevilu kliËnih listov, paË pa tudi po naËinu skladiπËenja 

hranilnih snovi. Fiæol jih shranjuje v kliËnih listih, kloπËevec in koruza pa v hranilnem tkivu. 

Pri semenih uËencem pokaæite ustje, popek in semenski πiv. 

Kje je hranilno tkivo s πkrobom, najbolje pokaæe poskus z jodovico. 

b) Primerjaj rastlinski zarodek ter odraslo rastlino fiæola. Zapiπi, kateri organ se je razvil iz 

ustreznega dela zarodka. 

KoreniËica: Iz koreniËice kalËka se razvije koreninski sistem odrasle rastline. 

Stebelce z listiËi: Iz stebelca se razvije steblo, ki lahko kasneje oleseni, listiËi pa se razvijejo v prve 

prave zelene liste. Kasneje konËni brst tvori nove Ëlenke in kolenca stebel ter liste. 

KliËni listi: Zaloge hranil v kliËnih listih mlada rastlina izËrpa, zato uplahnejo in odpadejo. 

c) Opazuj, kako iz semena zraste nova rastlina. 

Pri tej nalogi naj bi uËenci opazili, da iz semenske lupine vedno prva pogleda koreniËica, ter pojasnili, 

zakaj. Mlada rastlina mora najprej dobiti vodo in v njej raztopljene mineralne snovi, da lahko priËne 

rasti. 

2. Poskus dokazovanja πkroba 

Seme koruze in fiæola prepolovite. Preden kanete nanj kapljico jodovice, morate fiæolovemu kliËnemu 

listu po ploski strani odrezati tanko plast, sicer obarvanje ne bo uËinkovito. 

Po obarvanju je lepo vidno, da je πkrob pri fiæolu uskladiπËen v kliËnih listih, pri koruzi pa πËitek ostane 

neobarvan. Obarva se le hranilno tkivo nad njim. 

Med kalitvijo se πkrob priËne pretvarjati v sladkorje, ki so topni v vodi, da jih rastlina lahko uporabi. Ker 

je jodovica indikator za πkrob, sladkorjev ne pokaæe. 

Rastline, katerih semena uporabljamo v prehrani ljudi in æivali: 

Semena enokaliËnic: pπenica, jeËmen, oves, ræ … 

Semena dvokaliËnic: soja, fiæol, grah, bob, leËa … 

3. Oglej si razliËne vrtnine, plevele in druge rastline. Kateri deli rastlin na fotografiji ustrezajo 

koreninam, steblom, listom in cvetovom? 

zasnova lista 

luskulisti 

steblo 

V odebelitvi 

sodelujeta tako 

zgornji del korenine 

kot steblo. 

154


1. Dopolni besedilo: 

Seme obdaja (semenska lupina), ki seme (varuje) pred poπkodbami in vplivi okolja. V notranjosti je (zarodek 

ali kalËek), ki ima (zasnove za) rastlinske organe. Prva iz razpoke v semenu pogleda (koreniËica), 

πele nato tudi listiËi in stebelce. KalËek je mlada rastlina. Iz koreniËice se razvijejo (korenine), iz stebelca 

(steblo), iz kliËnih listov pa (niË). 

2. Kaj je kalitev? 

Kalitev je sproπËanje rastlinskega zarodka iz ovojnic, ki ga obdajajo. 

3. Kateri so kljuËni dogodki, ki se zgodijo v semenu ob kalitvi? 

Seme vsrka vodo. Semenska lupina poËi. Iz razpoke se najprej sprosti koreniËica, nato pa πe stebelce z 

listiËi. 

5. Kaj potrebujejo rastline za rast? 

Za uspeπno rast rastline potrebujejo primerno koliËino mineralnih snovi, vode, toplote, svetlobe in 

zraka. 

6. Izpolni kriæanko. 

Reπitev se sestavi iz poudarjenih Ërk v pojmih. (KALITEV SEMEN) 

1. mlada rastlina, ki se razvije iz rastlinskega zarodka 

2. rastline, ki imajo v semenu razvit le en kliËni list 

3. rastline, ki imajo v semenu razvita dva kliËna lista 

4. del rastlinskega zarodka, ki prvi prodre iz semena 

5. del semena, ki vsebuje zasnove za vse rastlinske organe 

6. pojem vpiπi z desne proti levi: EMES 

7. rastlinski organ, ki je namenjen spolnemu razmnoæevanju rastlin 

8. rastlinski organ, ki s svojim razvojem konËa proces kalitve 

9. organ rastlin, ki je namenjen prevajanju tekoËin in daje oporo rastlini 

10. ovojnica, ki obdaja rastlinski zarodek in hranilno tkivo semena 

11. del rastlinskega zarodka, ki je nasproti koreniËici 

12. organ, ki se razvije iz zarodkove koreniËice 

K A L I C A 

E N O K A L I » N I C E 

D V O K A L I » N I C E 

K O R E N I » I C A 

R A S T L I N S K I Z A R O D E K 

S E M E 

C V E T 

L I S T 

S T E B L O 

S E M E N S K A L U P I N A 

S T E B E L C E 

K O R E N I N A 

155

KAJ VEM 

o koreninah 


• Poznajo vlogo korenin in njihovo osnovno zgradbo. 

• Spoznajo razliËne tipe korenin. 

• Razlikujejo med koreninami eno- in dvokaliËnic. 

Korenina je rastlinski organ, katerega osnovne naloge so priËvrπËanje rastlin v tla, Ërpanje vode z raztopljenimi 

mineralnimi snovmi in prevajanje vode do stebla. 

Korenine pogosto prevzamejo tudi druge vloge, zaradi Ëesar se primerno spremenijo — preobrazijo. 

Za boljπe razumevanje πe pojasnilo: hipokotil je del stebla od kliËnih listov do prvih stranskih korenin, 

epikotil pa del stebla med kliËnimi in prvimi pravimi listi. Pogosto sodeluje pri preobrazbi. 

Pogosto prevzamejo vlogo zaloænih organov. V odebelitvah skladiπËijo rezervne snovi. 

• Odebeljeno glavno korenino (koren) imajo korenje, peterπilj, repa, pesa, redkev, zelena, sladkorna pesa 

… Sodeluje veËinoma tudi hipokotil, lahko tudi epikotil. 

• Koreninski gomolji so odebeljene nadomestne ali pa stranske korenine (dalija, georgina, kukaviËevke, 

lopatica). 

• Oprijemalne korenine so preobraæene nadomestne korenine (brπljan). 

• Tudi zraËne korenine so preobraæene nadomestne korenine. IzraπËajo iz stebla in se prosto konËajo v 

zraku. Sluæijo vsrkavanju vlage (monstera). 

• Sesalne ali zajedavske korenine imajo bela omela, navadno ohmelje, pa tudi pravi zajedavci, kot je 

pojalnik. 

KalËek ima plumulo, iz katere nastane steblo, in radikulo — zasnovo korenin, iz katere izraste koreninski sistem 

oz. glavna korenina zakrni (enokaliËnice). 

Pri dvokaliËnicah sestoji koreninski sistem iz glavne korenine, stranskih korenin in koreninic. Pri 

enokaliËnicah iz radikule zraste glavna korenina, ki zakrni, nadomestijo pa jo nadomestne ali adventivne 

korenine. Vse korenine, ki se ne razvijejo iz radikule, paË pa iz drugih rastlinskih organov, so nadomestne 

korenine. Iz lista izraπËajo pri afriπki vijolici, begoniji, iz stebla pa pri celi vrsti drugih rastlin: pelargoniji, oleandru, 

navadni kalini, ribezu … 

»e æelite pospeπiti rast nadomestnih korenin, lahko uporabite raztopino rastlinskih hormonov avksinov (100 

mg avksina na 1 l vode). 

Posamezna korenina ima naslednje (koreninske) cone: 

• Z rastnim vrπiËkom korenine rastejo. Celice se delijo v obe smeri. 

• Z delitvijo naprej tvorijo koreninsko Ëepico, ki varuje vrπiËek pri prodiranju skozi trde delce prsti. 

• Navznoter tvorijo celice, iz katerih nastaja tkivo korenin. Temu do dva centimetra dolgemu delu reËemo 

cona rasti. 

• V predelu, ki je poraπËen s koreninskimi laski, rastline vsrkavajo vodo. Koreninski laski so podaljπane 

celice koreninske povrhnjice. 

• Ves preostali koreninski sistem nad cono koreninskih laskov sluæi prevajanju vode z raztopljenimi mineralnimi 

snovmi. 

156


V prejπnjem poglavju so uËenci spoznali osnovne rastlinske organe, njihov razvoj in lastnosti. Zanje ima 

tipiËna rastlina korenine, steblo, liste, cvetove in plodove. Mnogo rastlin pa temu vzorcu ne ustreza. Kje 

ima steblo sladki komarËek, kaj je gomolj krompirja? Kje je steblo pri korenju, peruniki? Vsi ti primeri lahko 

uËence vzpodbudijo, da ozavestijo osnovne lastnosti rastlinskih organov — pravila, po katerih bodo lahko 

razlikovali netipiËne rastlinske organe. Bolj pomembno kot to, da zanesljivo loËujejo, je, da opazijo posebnosti 

in da se jim vzbudi zanimanje. 

Pod besedo korenina si ljudje najpogosteje predstavljajo koreninski sistem dvokaliËnic. Vedo tudi, da korenine 

sluæijo Ërpanju vode z raztopljenimi mineralnimi snovmi. To osnovno stereotipno predstavo lahko preseæete 

z dobrimi primeri. K pouku prinesite Ëim bolj pestre koreninske sisteme razliËnih rastlin. UËenci lahko 

poskusijo na njih prepoznati osnovne dele ter obËudujejo raznolikost, ki navadno ostaja skrita v zemlji. Ni 

potrebno, da bi uËenci v πestem razredu poznali vse tipe preobrazbe, razlage ali primere. V poglavjih o 

rastlinskih organih in njihovih preobrazbah sem poskuπala predstaviti pestrost. UËenci naj poznajo nekaj 

tipov, tiste, ki se jim zdijo zanimivi, ki so jim vπeË. UËencu sem omogoËila, da si prebere razlago za tiste, ki 

jih πe ne pozna. Ves Ëas skuπam poudarjati izvor besed: oprijemalne, sesalne, oporne, nadomestne …, ki so 

dovolj zgovorne, da se otrok hitro spomni vloge ter tipa preobrazbe. Predstavljam si, da bo kasneje pojme 

ponovil le s preletom slik in krepko zapisanega besedila. Cilj πestega razreda je torej nadgraditi poznavanje 

osnovnih zakonitosti, ki so jih spoznavali v petem razredu. Letos naj bi spoznali πe druge vloge organov in 

njihovo pestrost. 

157

VeËina uËencev misli, da korenine vsrkavajo vodo z vso svojo povrπino, in ne le s koreninskimi laski! Pod 

mikroskopom ali lupo si lahko ogledate korenine mlade fiæolove rastline. UËenci naj poskusijo prepoznati 

znaËilne dele. 

Iz listov afriπke vijolice, begonije ter stebla pelargonije lahko vzgojite potaknjence in si ogledate rast 

nadomestnih korenin. 

Zgradba in osnovna vloga korenin 

1. Kako so zgrajene korenine? 

VeËina pojasnil je podanih v strokovnih podlagah. Dodajam le odgovor na vpraπanja o koreninskih laskih. 

Koreninski laski izraπËajo v omejenem pasu pribliæno 2 cm od koreninskega vrπiËka. Z rastjo korenine 

stari koreninski laski odmirajo, na spodnjem delu pa se tvorijo novi. 

2. Zakaj imajo rastline korenine? 

UËenci lahko ob poskusu spoznajo, da vloga korenin ni le Ërpanje vode z raztopljenimi mineralnimi snovmi, 

paË pa tudi priËvrπËanje rastlin v podlago. 

Pri nastavitvi poskusa pazite, da korenine potopite v vodo, preden dodate olje. Olje dodamo zato, da ne 

pride do izhlapevanja. Rastlina potrebuje vodo, zato primerek v olju oveni. 


1. a) Poimenuj oznaËene dele korenin. 

b) Zapiπi, kateri koreninski sistem pripada enokaliËnicam in kateri dvokaliËnicam. 

Oznake so æe v uËbeniku. 

2. Naπtej osnovne naloge korenin. 

Pritrjanje rastlin v podlago, Ërpanje vode z raztopljenimi mineralnimi snovmi ter prevajanje vode do stebla. 

Preobraæene korenine 

1. Kateremu rastlinskemu organu ustreza del repe, ki ga jemo? 

Stereotip rastline s koreninami, steblom in listi je tu prikrit. Pri repasti odebelitvi sodeluje poleg glavne 

korenine tudi del stebla. 

2. Kako odebeljene korenine koristijo rastlinam? 

V njih rastline skladiπËijo zaloge hranil. 

3. Ali so izrastki rastlin na fotografijah korenine? 

Na fotografijah so trije tipi korenin, ki ne rastejo v zemlji. Tu presegamo stereotip o tem, da so korenine 

vedno le podzemni organ. 

4. Poznaπ πe kakπne rastline s preobraæenimi koreninami? 

Nekaj primerkov je navedenih v strokovnih podlagah. 


1. Naπtej razliËne tipe preobraæenih korenin. Zraven zapiπi, kakπen pomen imajo za rastlino. 

Koreninski gomolj, odebeljena glavna korenina, sesalne, zraËne, oprijemalne, oporne korenine. 

2. Kaj so nadomestne korenine? 

To so vse korenine, ki ne zrastejo iz zasnove v kalËku (korenine potaknjencev iz stebel, listov). Pri 

enokaliËnicah glavna korenina kmalu odmre, zato so vse tiste, ki jo nadomestijo kot izrastki iz baze stebla, 

nadomestne. 

158

3. Popravi in dopolni besedilo. 

Prve korenine mlade rastline se razvijejo iz (koreniËice/stebla) kalËka. (Vse/Le) korenine 

(dvokaliËnic/enokaliËnic/ — ) imajo koreninske laske. Koreninski laski (Ërpajo/prevajajo) vodo z raztopljenimi 

mineralnimi snovmi, preostali deli korenin pa jo (Ërpajo/prevajajo). ZnaËilni deli korenin so 

koreninski vrπiËek, koreninska Ëepica in koreninski laski. Koreninski sistem so (vse/glavne) korenine rastline. 

Koreninski sistem dvokaliËnic ima (glavne/stranske/nadomestne) korenine, enokaliËnice pa imajo 

le (glavne/stranske/nadomestne korenine). Korenine, ki ne zrastejo iz koreniËice kalËka, imenujemo 

(prave/nadomestne/preobraæene korenine). Preobraæene korenine so tiste, ki poleg ali namesto 

osnovnih nalog, ki sta (oprijemanje, sesanje, Ërpanje vode, priËvrπËanje na podlago, opiranje, skladiπËenje 

hranilnih snovi), opravljajo tudi druge naloge: 

(oprijemanje, sesanje, Ërpanje vode, opiranje, priËvrπËanje na podlago, skladiπËenje hranilnih 

snovi). Zaradi nove vloge (so/niso) spremenjene. Preobraæene korenine imajo (Ëebula, slak, trava, solata, 

dalija, fiæol, orhideja, pesa, grah, peterπilj, πpinaËa, por, zelje, krompir). 

159

KAJ VEM 

o steblu 


• Spoznajo pomen stebla in osnovno razliko med olesenelim in zelnatim steblom. 

• Spoznajo razliËne tipe stebel. 

• Spoznajo razliËne poljπËine in njihove organe. 

Po navadi je steblo nadzemni organ, ki se nadaljuje iz korenine. Od korenin prevzame prevajanje vode z 

raztopljenimi mineralnimi snovmi, od listov pa prevajanje hranilnih snovi, nastalih pri fotosintezi, v vse dele 

rastline. Osnovna vloga je tudi mehanska — steblo nosi liste, cvetove in plodove. Na vsakem konËnem delu 

stebla je rastni vrπiËek, ki pa je brez varovala, kot ga ima koreninski vrπiËek. Varujejo ga namreË listi, ki nastajajo 

takoj za konico rastnega vrπiËka. Ta pojav je najbolj izrazit pri zelju in ohrovtu, kjer je konËni brst zelo 

odebeljen. Pri brstiËnem ohrovtu so odebeljeni stranski brsti. V rastnem vrπiËku je zarodno tkivo, ki tvori 

celice, ki se v razvoju razliËno podaljπajo. V Ëlenkih je dolæinska rast izrazita, v kolencih pa ne. Iz kolenc 

izraπËajo listi. 

V steblih dvokaliËnic so æile nedovrπene in razporejene v krogu, v steblih enokaliËnic pa so dovrπene in 

neurejeno razporejene. 

Glede na olesenelost stebel loËimo lesnate in zelnate rastline. Stebla lesnatih rastlin vsebujejo lesna vlakna 

in rastejo veË let. Glede na razvejanost stranskih poganjkov jih delimo na grme (glavno steblo ni izrazito; pri 

dnu se moËno razveji) in drevesa (glavno steblo je praviloma eno samo in visoko (deblo); razvejitvi v zgornjem 

delu rastline reËemo kroπnja). 

Zelnate rastline imajo mehka, soËna stebla brez lesnih vlaken. Takπna stebla dosegajo trdnost z olesenelimi 

stenami vodovodnega dela æil, sklerenhimatskimi ovoji okrog æil ali s samostojnimi trakovi mehanskih tkiv 

(mrtva kopriva). 

Glede na æivljenjsko dobo jih delimo na enoletnice (rastlina se razvije in semeni v istem letu), dvoletnice 

(rastline prvo leto razvijejo vegetativne organe, semenijo in odmrejo pa v drugem letu) ter trajnice. Te imajo 

navadno podzemna stebla, iz katerih vsako leto poæenejo nadzemni poganjki, ki — podobno kot pri enoletnicah 

— v istem letu semenijo in propadejo. 

Votlim, kolenËastim in nerazvejanim steblom trav, ki jih z listno noænico obdajajo listi, pravimo bil. »e so 

stebla brez listov, kot pri regratu, jih imenujemo betev. 

Tudi stebla lahko, podobno kot korenine, opravljajo πe razliËne dodatne naloge in so temu ustrezno prilagojena 

— so preobraæena. 

• Kadar opravljajo vlogo skladiπËenja hranilnih snovi, odebelijo podobno kot korenine in tvorijo kroglaste 

odebelitve pod zemljo (ciklama, krompir). Zato jim reËemo stebelni gomolji. Steblo lahko odebeli tudi 

nad zemljo (nadzemna koleraba). 

• Kadar so podzemna odebeljena stebla podolgovata, vodoravno rastoËa, jih imenujemo korenike 

(perunika, salomonov peËat, trobentica, πmarnica, smrdljivi bezeg …). 

• VËasih se stebla preobrazijo skupaj z listi. V Ëebulah so moËno skrajπana v stebelni kroæec. Iz takega 

kroæca navzgor izraπËajo mesnati preobraæeni listi, navzdol pa nadomestne korenine. Pri Ëebulicah so 

lahko mesnati luskolisti razporejeni kroæno (Ëebula, zvonËek, amarilis …) ali pa izraπËajo posamiË (vrtni 

160

tulipan, nekatere lilije (turπka)). Pri Ëesnu se v zalistjih Ëebulnega kroæca razvijejo majhne Ëebulice, ki jim 

nebotaniËno reËemo stroki. 

• Nadzemno in vodoravno rastoËa stranska stebla, ki na kolencih poganjajo nove poganjke, imenujemo 

pritlike (jagodnjak, petoprstnik …). 

»e takπni stranski poganjki poganjajo pod zemljo, jih imenujemo æivice. 

• Ponekod so spremenjeni stranski poganjki. Preoblikujejo se v vitice, obËutljive za dotik, s katerimi se 

vzpenjajo in oprijemajo podlage (vinska trta, divja trta, pasijonka). 

• V stebelne trne preoblikovani stranski poganjki varujejo rastline pred objedanjem (glog, Ërni trn, drobnica 

…). 

• Pri nekaterih rastlinah z zakrnelimi listi (lobodika, beluπi, kaktusi) v sploπËenih steblih poteka fotosinteza. 

V omesenelih steblih opuncije in nekatere druge rastline skladiπËijo vodo. 

Za uËence te starosti je loËevanje preobraæenih stebel od preobraæenih korenin teæka naloga. Njihovo 

pozornost usmerite na prisotnost luskolistov, s katerimi so prekrita preobraæena stebla (krompir, perunika). 

Iz takπnih stebel izraπËajo nadomestne korenine ter nadzemni poganjki. 


Pri obravnavi vseh rastlinskih organov bo uËencem v veliko pomoË, Ëe bodo imeli na voljo veliko primerov. 

Morda naj vsakdo prinese po eno ali veË rastlin, ki jih pri pouku razvrπËate in primerjate. Lahko pa se odpravite 

v naravo, ki obdaja πolo. Bolj posebne rastline boste morali priskrbeti sami (opuncija, lobodika, beluπ, æivice 

trav …). V vrtnariji lahko dobite veliko primerov Ëebulic oz. rastlin s preobraæenimi koreninami, stebli in listi. 

Potrebovali boste tudi primerke zelenjave z odebelitvami; naπli jih boste na bogato obloæeni trænici, verjetno 

pa tudi v vsaki veËji trgovini. 

Skozi πolsko okno opazujte razrast dreves in grmov ter ju primerjajte. UËenci naj potipajo, prelomijo olesenele 

poganjke in stebla zeliπË. 

Poskus, pri katerem s Ërnilom obarvana voda potuje po steblu, lahko nadgradite tako, da ga opravite pri 

eno- in dvokaliËnicah. Po poskusu pripravite preparat iz preËnega prereza stebla, na katerem bodo lepo 

vidne obarvane æile. 

Zgradba in osnovna vloga stebla 

5. Kako potuje s Ërnilom obarvana voda po rastlini? 

»rnilo po æilah potuje v vse dele rastline, tudi v cvetove. V predelu cevke lahko opazujemo obarvanje 

vode. Po poskusu steblo prereæite. Na prerezanem delu so posebej moËno obarvane æile. 

6. Kako raste steblo v vodoravno leæeËem cvetliËnem lonËku? 

Stebla usmerjajo rast rastlin nasprotno od delovanja teæe (navzgor) oz. proti svetlobi. V vodoravno 

leæeËem lonËku se po doloËenem Ëasu stebla ukrivijo navzgor. Usmerjajo se lahko le v rastnem delu, in 

ne kjerkoli. 


2. Kaj je osnovna naloga stebla? 

Stebla povezujejo med seboj vse organe rastlin, po njih se prevajajo v vodi raztopljene hranilne in mineralne 

snovi. 

161

3. Po Ëem se steblo loËi od korenin? 

Korenine nikoli nimajo razvitih brstov ali listov. 

4. Napiπi razlike med zelnatimi in lesnatimi rastlinami. 

Lesnate rastline vsebujejo lesna vlakna in so bolj dolgoæive. 

Zelnate rastline imajo mehka, soËna stebla brez lesnih vlaken. 

Preobraæena stebla 

2. Kaj bo zraslo iz krompirja, Ëe ga posadiπ? 

UËenci ugotovijo, da so oËesca brsti, zaradi Ëesar krompirjev gomolj ni koreninski, paË pa stebelni. Korenine 

nikoli nimajo brstov. 

poganjki z zasnovami listov 

Krompirjev gomolj je odebeljeno 

steblo. 

oËesce — brst 


1. K predstavnikom na fotografijah dopiπi, kakπen tip preobrazbe imajo, in navedi njen pomen za rastlino. 

»ebula: preobraæeno steblo in list; zaloga hrane, nespolno razmnoæevanje 

Krompir: preobraæeno steblo; zaloga hrane 

Petoprstnik: preobraæeno steblo; razπirjanje, nespolno razmnoæevanje 

Trta: preobraæeno steblo; oprijemanje 

»esen: preobraæeno steblo in list; zaloga hrane, nespolno razmnoæevanje 

»rni trn: preobraæeno steblo; zaπËita pred objedanjem. 

2. Ali so stebla vedno nadzemni organi rastlin? Utemelji na primerih. 

Ne, Ëebulice, korenike in æivice rastejo pod zemljo. 

162

KAJ VEM 

o listih 


• Seznanijo se z rastlinskim organom listom. 

• Na konkretnih primerih ugotovijo razliko med listi eno- in dvokaliËnic. 

List je rastlinski organ, katerega najvaænejπa vloga je izdelava hranilnih snovi v procesu fotosinteze in izmenjava 

plinov. Listi so sploπËeni in tanki zato, da imajo veliko povrπino, ki omogoËa uËinkovito vsrkavanje svetlobe 

in izmenjavo plinov. 

Na listu vrtnice lahko pokaæemo vse znaËilne dele lista dvokaliËnice. 

Liste glede na zarezanost listne ploskve delimo na enostavne (imajo en sam listni pecelj in odpadejo z rastline 

kot celota), krpate (listna ploskev je zarezana, jeseni odpadejo kot celota) in sestavljene (listi imajo en 

skupni pecelj, na njem pa veË listiËev). Listne æile se razporejajo mreæasto. 

Listi enokaliËnic imajo praviloma enotno listno ploskev brez listnega peclja — so sedeËi. Zrastejo samo do 

doloËene velikosti. Pri travah porezani listi rastejo naprej. Listne æile potekajo vzporedno. 

Pri veËini listov se zgornja in spodnja stran razlikujeta. Na obeh straneh je povrhnjica, listne reæe pa so le na 

(spodnji) strani, ki ni izpostavljena soncu in vetrovom. Zgornja povrhnjica je neprepustna, prevleËena z 

debelo kutikulo, ki list varuje pred poπkodbami in prepreËuje izgube vode. Vmesni del lista vsebuje 

stebriËasto tkivo, ki vsebuje πtevilne kloroplaste, v katerih poteka fotosinteza. Spodnja plast listne sredice je 

iz gobastega tkiva, ki vsebuje manj kloroplastov, paË pa med velikimi prezraËevalnimi prostori poteka 

izmenjava plinov. 


V tem letniku fotosinteze ne obravnavamo, paË pa proces le omenimo. Spoznavamo ga ≈od zunaj«, toliko, 

kolikor je mogoËe pojav opazovati na æivi rastlini. Za bolj radovedne lahko pripravite preparat spodnje listne 

povrhnjice z listnimi æilami. Zato se pri anatomiji lista dotaknemo le zunanje zgradbe. Obravnava notranje 

zgradbe je za to starost πe prezahtevna, Ëeprav je æe lani uËni naËrt predvideval obravnavo lista do podobnega 

nivoja. Prav tako pri listu po uËnem naËrtu ni predvidena obravnava preobrazb listov. Da bo obravnava 

rastlinskih organov bolj uravnoteæena, smo preobrazbe predstavili v rubriki Za zelo radovedne. 

UËenci naj v πolo prinesejo Ëim veË razliËnih listov. Ogledajo naj si zgradbo listne ploskve ter poskusijo liste 

razdeliti v razliËne skupine: loËite lahko eno- in dvokaliËnice, enostavne, krpate in sestavljene liste, pecljate 

in nepecljate liste ali opazujete raznolikost listnih robov. 

163

1. Opazuj raznolikost listov 

• Oglej si Ëim veË razliËnih listov zelenih rastlin. V Ëem se razlikujejo? V Ëem so si podobni? PoiπËi nekaj 

znakov, po katerih jih lahko razvrstimo v skupine. 

• Ali imajo vsi listi pecelj? Naπtej nekaj rastlin z nepecljatimi listi. Uporabi tudi primere s fotografij. 

• Gornje liste razdeli v tri skupine glede na obliko listne ploskve. 

• Kako se listi eno- in dvokaliËnic razlikujejo po razporeditvi listnih æil? 

Listi dvokaliËnic so pecljati, listne æile se razporejajo mreæasto. Listi enokaliËnic so pogosto sedeËi, æile 

pa vzporedno nameπËene. 

2. RaziπËi listno povrπino. 

Namen poskusa je, da uËenci opazijo razlike v listni povrπini in spoznajo naloge listov. 

3. Zakaj se listi obraËajo proti svetlobi? 

Da listi lahko izdelujejo hranilne snovi, potrebujejo svetlobo. Rastline z rastjo usmerjajo poganjke tako, 

da se ti obraËajo proti svetlobi. 

4. Kakπen je pomen zelenih rastlin? 

Zelene rastline so na zaËetku vseh prehranjevalnih verig. 

Kateri plin je nujno potreben za æivljenje rastlin in æivali? Kisik. 

Brez rastlin æivljenje, kot ga poznamo danes, na Zemlji ne bi bilo mogoËe. 


1. Katera je osnovna naloga listov? 

Proizvajanje hranilnih snovi, izmenjava plinov. 

2. Kako delimo liste glede na: 

Prisotnost listnega peclja: na pecljate in sedeËe. 

3. Po Ëem se razlikujejo listi eno- in dvokaliËnic? 

Listi dvokaliËnic so pecljati, listne æile se razporejajo mreæasto. Listi enokaliËnic so pogosto sedeËi, æile pa 

vzporedno nameπËene. 


Oglej si cvet begonije, kaktus opuncijo, Ëebulo, grah, srobot in katero od mesojedih rastlin. Vse 

imajo preobraæene liste. V kaj? 

Vsi cvetni listi so preobraæeni listi. Opuncija ima liste preobraæene v trne, Ëebula ima na povrπini suhe, v 

notranjosti pa mesnate luskoliste, grah ima listne vitice, srobot oprijemalne listne peclje, mesojede rastline 

pa imajo liste spremenjene v pasti. 

164

KAJ VEM O CVETOVIH 

in razmnoæevanju rastlin 


• Znajo razloæiti zgradbo cveta. 

• Razlikujejo med cvetovi eno- in dvokaliËnic. 

• Vedo, kaj je opraπitev. 

• Spoznajo pomen æuæelk pri opraπevanju cvetov. 

• Spoznajo, da nekatere cvetove opraπuje veter. 

• Spoznajo vegetativne naËine razmnoæevanja rastlin. 

Cvet je kratek poganjek (del stebla z omejeno rastjo), prilagojen spolnemu razmnoæevanju rastlin. V njem 

sreËamo cel kup preobraæenih listov, ki so kroæno nameπËeni okoli cvetiπËa, to pa je s cvetnim pecljem 

povezano s steblom. Cvetno odevalo je pri enokaliËnicah enojno in enotno (imenujemo ga tudi perigon), 

pri dvokaliËnicah pa dvojno in sestavljeno iz razlikujoËih se venËnih in Ëaπnih listov. »aπni listi so navadno 

zeleni in tvorijo Ëaπo. VenËni listi so lahko prosti ali zrasli; navadno so zelo barviti. Njihova glavna naloga je 

privabljanje æuæelk, zaradi Ëesar imajo pogosto opraπevalcem prilagojene barve, vzorce, oblike in vonjave. 

Pri enokaliËnicah je πtevilo cvetnih listov navadno 3 ali mnogokratnik tega πtevila, pri dvokaliËnicah pa 2, 4, 

5 ali njihov mnogokratnik. 

Plodni listi sestavljajo æenski del cveta. Po izvoru so preobraæeni listi, ki tvorijo semenske zasnove. V semenski 

zasnovi se razvije zarodkova vreËka z jajËno celico. Pri kritosemenkah se plodni listi na razliËne naËine 

zrastejo v enega ali veË pestiËev. Del pestiËa, ki prestreza cvetni prah, je brazda; z vratom je povezana s 

plodnico, kjer je semenska zasnova. V praπnikih, ki so prav tako preobraæeni listi, nastajajo trosi (cvetni prah 

ali pelod). Praπniki so zgrajeni iz praπniËne niti, na kateri sta dve polpraπnici s cvetnim prahom. 

VeËina rastlin ima dvospolne cvetove (imajo praπnike in pestiËe). Begonija, jedilna buËa, bodika in leska 

imajo enospolne cvetove (vsebujejo le pestiËe ali samo praπnike). Kadar sta obe vrsti cvetov prisotni na isti 

rastlini, so rastline enodomne, kadar pa so nameπËeni na loËenih rastlinah, so dvodomne. Cvetovi se lahko 

razporejajo posamiË ali pa v skupinah (socvetjih). 

Opraπevanje je prenos pelodnih zrn na brazdo pestiËa. Do opraπitve lahko pride v okviru istega cveta ali pa 

pelod prenesejo æuæelke oz. veter. Æuæelke cveta ne pridejo namensko opraπit, paË pa jih privabi njegova 

barva, vonj diπeËih eteriËnih olj, nektar ali cvetni prah. 

Vetrocvetke ne privabljajo opraπevalcev, zato so njihovi cvetovi nebarviti in skoraj brez cvetnega odevala. 

Ker pelod prenaπa veter, so pelodna zrna majhna in lahka ter mnogo πtevilnejπa, saj jih veliko ne doseæe 

cilja. Vetrocvetne rastline imajo pogosto zelo dolge brazde, da se pelod verjetneje ujame nanje. 

Do oploditve jajËne celice pride, ko pelodno zrno na brazdi kali in poæene cevko skozi vrat plodnice do 

semenske zasnove. Tam se zdruæijo moπke in æenske spolne celice. Iz semenske zasnove se razvije seme. 

Seme skupaj z osemenjem (stena plodnice, lahko tudi deli cvetiπËa) tvori plod. 

Rastline se lahko razmnoæujejo tudi na nespolni naËin: z listnimi ali stebelnimi potaknjenci, delitvijo koreninske 

grude, Ëebulic, korenik, gomoljev, z grobanjem ali s cepljenjem. Pri spolnem naËinu razmnoæevanja pride do 

izmenjave dednine med spoloma, zaradi Ëesar imajo potomci razliËne lastnosti. Pri nespolnem naËinu razmnoæevanja 

nova rastlina ohrani popolnoma enake lastnosti kot starπevska. Z nespolnim naËinom razmnoæevanja 

lahko odrasle rastline vzgojimo prej kot iz semena. Predvidimo lahko tudi njihove lastnosti. 

165


Cvetovi so zelo raznoliki in privlaËni. Z uËenci se odpravite na travnik pred πolo in opazujte ter naberite 

razliËne cvetove. Poduhajte jih. Opazujte njihovo zgradbo tako, da jih razstavite. Pri opazovanju vam bo 

zelo prav priπla lupa. UËni naËrt predpisuje, da uËenci spoznajo zgradbo cveta na pravih cvetovih, in ne na 

modelu. ©olski primer, ki je najveËkrat uporabljen kot model, je cvet jablane. »eprav so deli cveta v 

jablanovih cvetovih zelo pregledno in nazorno razporejeni, uporabite vsaj πe en cvet enokaliËnic, ki nimajo 

Ëaπnih listov. Z uËenci razstavite cvetove razliËnih druæin, tako eno- kot tudi dvokaliËnic, da vidijo raznolikost. 

Razlike v oblikovanosti cveta so vzrok, da vsi cvetovi niso dostopni vsem opraπevalcem. Opazujte cvetove 

klinËnic. Radi jih obiπËejo velerilci in metulji, ki imajo dolga sesala, Ëebelam pa mediËina teh cvetov ni 

dosegljiva. 

Poskusite razvrstiti cvetove v skupine po podobnostih. Tako lahko uËenci spoznajo nekaj najpogostejπih 

rastlinskih druæin in njihove predstavnike. Preπtejte πtevilo cvetnih listov, pestiËev in praπnikov. 

Za preuËevanje zgradbe cveta so zelo primerni veliki cvetovi lilije, amarilisa, sadnega drevja, πipkov. Cvet 

lahko najbolje obdelamo v Ëasu od marca do konca πolskega leta. »e ga boste obravnavali zelo zgodaj, ne 

zamudite opazovanja razmnoæevanja vetrocvetk (leske, vrb, smreke ipd.). Sami poskrbite, da boste pri 

pouku zagotovili tudi opazovanje eno- in dvodomnih rastlin, eno- in dvospolnih cvetov ter posamiËnih cvetov 

in socvetij. Opazujte, kako rastline privabljajo opraπevalce in kako se znajdejo vetrocvetke. Radovednost 

lahko spodbudite s postavljanjem vpraπanj, uËenci pa naj poiπËejo odgovore na travniku ali v bliænji æivi 

meji, vrtu ali cvetliËarni. 

1. Ali veπ, kaj vse je potrebno za oploditev rastline? 

Vpraπanje uËencem zastavljamo zato, ker veËina misli, da je opraπitev enako kot oploditev. 

2. Opazuj cvetove razliËnih rastlin. Zakaj so se listi v cvetu s razvojem tako spreminjali? 

• Poimenuj dele cveta. Uporabi znanje iz preteklega leta. 

Lani so uËenci spoznali jablanov cvet oz. cvet dvokaliËnice, ki ima tako venËne kot tudi Ëaπne liste. Na 

cvetu lilije ne bodo mogli pokazati Ëaπnih listov. To bo zbudilo njihovo zanimanje. Pokaæite jim πe 

kakπne podobne primere. S pomoËjo tega vpraπanja lahko izpeljete razliko v zgradbi cveta eno- in 

dvokaliËnic. 

• Opazuj cvetove razliËnih rastlin. 

UËenci naj bi ugotovili, da se cvetovi razlikujejo glede na naËin opraπevanja. Cvetovi in opraπevalci so se 

v evoluciji skladno razvijali. Æuæelke (æivali) privlaËijo cvetovi, ki so barviti, diπeËi, ki jim dajejo hrano 

(mediËina, cvetni prah), ali taki, ki jih s svojo obliko spominjajo na partnerje (kukavice). Vetra cvetovi ne 

morejo privlaËiti, zato imajo vetrocvetne rastline skromno razvito cvetno odevalo, cvetovi so nebarviti in 

brez vonja. Vse svoje potenciale usmerijo v izdelavo velikih koliËin peloda, ki je droben in lahek. Tudi 

brazde cvetov so navadno dolge, da uËinkovito prestreæejo cvetni prah. »e potresete maËice vrbe ali 

leske, bo sipanje peloda lepo vidno, pri cvetu regrata, ivanjπËice in detelje pa ne. 

Na preËnih prerezih cvetov bodo lahko uËenci opazovali razliËne oblike plodnic, semenske zasnove in njihovo 

nameπËenost. 

3. Kako se pri travniπki kadulji prenese pelod na opraπevalce? 

Pri opazovanju opraπevanja kadulje se lahko pogovorite o tem, da vsi opraπevalci niso primerni za 

opraπevanje vseh cvetov. UËence spodbudite, naj razmiπljajo, zakaj so opraπevalci sploh potrebni, saj ima 

veËina cvetov tako praπnike kot pestiË(e). 

4. Opazovanje cvetnega prahu pod mikroskopom 

Pri tej vaji lahko uËenci spoznajo, kako rastline ≈vedo«, kateri pelod je pravi. Vsaka rastlina ima pelod 

drugaËne velikosti in oblike, ki ustreza mestom na brazdi tako kot kljuË kljuËavnici. Na sliki lahko opazujete 

166

tudi razlike v pelodu æuæko- in vetrocvetk. 

5. V Ëem se razlikujejo cvetovi eno- in dvokaliËnic? 

Opazujte cvetove brokolija, oljne repice, hortenzije (s πtirimi venËnimi listi), roænic (s petimi venËnimi listi) ter 

orhidej, lilij, tulipanov, amarilisa (s πestimi listi perigona). 

7. Po Ëem lahko ugotoviπ, da ima sonËnica socvetje, in ne enega cveta? 

Z lupo je mogoËe opaziti jeziËaste in cevaste cvetove. 


1. Naπtej osnovne dele cveta. 

Cvetni pecelj, cvetiπËe, Ëaπni listi, venËni listi, pestiË, praπniki. 

2. a) Katere rastline so vetrocvetke? 

a, i 

b) Katere rastline so æuækocvetke? Utemelji. 

B, c, d, e, f, g, h. Cvetovi imajo bogato razvito cvetno odevalo in so barviti ali diπijo. 

c) Kateri cvetovi pripadajo enokaliËnicam? Utemelji. 

A, d, g, i. Cvetovi so πestπtevni ali pa rastline kaæejo tudi druge znake enokaliËnic (koruza, trava). 

d) Kateri cvetovi pripadajo dvokaliËnicam? Utemelji. 

b, c, e, f, h 

3. Kaj je socvetje? 

To je skupina cvetov (ki so s skupnim delom stebla loËeni od vegetativnih delov rastline). Za uËence zadoπËa 

prvi del odgovora. 

4. Naπtej nekaj rastlin, ki razvijejo socvetja. 

Bezeg, radiË, glicinija, kobulnice, detelje, trave, graπice, grahorji, fiæol, mnogolistni volËji bob … 

5. Kako se rastline spolno razmnoæujejo? Zapiπi kljuËne faze spolnega razmnoæevanja in jih kratko opiπi. 

a) Prenos peloda na brazdo cveta; opraπitev. 

b) Kalitev peloda v plodnico. 

c) Zdruæitev moπkih in æenskih spolnih celic; oploditev. 


1. Opazuj cvetove ali plodove tise, bodike in brina. Kakπen tip cvetov imajo? 

Cvetovi so enospolni. 

2. V uËbeniku ali naravi poiπËi πe veË primerov rastlin z enospolnimi cvetovi. 

Enodomne rastline: leska, Ërna jelπa, buËa, begonija … 

Dvodomne rastline: tisa, bodika, brin, hmelj, konoplja, vrbe, aktinidija, topoli … 

Nespolno razmnoæevanje rastlin 

1. S starπi ali s kom drugim, ki rad vrtnari, se sprehodi skozi vrt. Pozanimaj se, kako razmnoæujejo 

razliËne rastline. Ali jih vedno vzgajajo iz semen? 

S tem vpraπanjem lahko ugotovite, katere naËine nespolnega razmnoæevanja rastlin uËenci æe poznajo. 

2. Poskusi vzgojiti potaknjenec. 

UËenci lahko opazujejo izraπËanje nadomestnih korenin in na primeru spoznajo enega od najbolj razπirjenih 

naËinov nespolnega razmnoæevanja. 

3. Kateri tip korenin poæenejo potaknjenci? Zakaj? 

167

Nadomestne korenine. Nadomestne so vse korenine, ki se ne razvijejo iz zasnove korenin kalËka 

(koreniËice), paË pa iz drugih delov. 

5. Kdaj se vrtnarji odloËajo za spolni in kdaj za nespolni naËin razmnoæevanja? Katere so prednosti 

enega in drugega naËina? 

Pri spolnem naËinu razmnoæevanja ima vsak potomec nekoliko drugaËne lastnosti. Tak naËin je primeren, 

kadar iπËemo potomce z novimi lastnostmi. 

Nespolni naËin je primernejπi, kadar æelimo na mladih rastlinah ohraniti lastnosti izvornih. Je preprost, 

poceni in hitrejπi kot razmnoæevanje s semeni. 


1. Naπtej naËine nespolnega razmnoæevanja. 

Listni ali stebelni potaknjenci, delitev koreninske grude, Ëebulic, korenik, gomoljev, grobanje ali cepljenje. 

2. V Ëem se razlikujeta spolni in nespolni naËin razmnoæevanja? 

Pri spolnem naËinu razmnoæevanja pride do zdruæevanja moπkih in æenskih spolnih celic, pri Ëemer se 

kombinira dednina obeh spolov. Potomci, vzgojeni iz semena, imajo drugaËne lastnosti kot starπevski 

osebki. 

Pri nespolnem naËinu nov osebek zraste iz dela materinske (izvorne) rastline in ohrani enake lastnosti, 

saj ne pride do zdruæevanja spolnih celic in s tem do kombiniranja dednine. Opraπitev in oploditev nista 

potrebni. 

168

KAJ VEM o plodovih 


• Spoznajo plod kot organ za razπirjanje rastlin. 

• Spoznajo razliËne plodove. 


Plod je pravzaprav cvet na stopnji zrelega semena. Plod z osemenjem varuje nezrela semena (plodovi so 

trpki, kisli ali pa imajo jeæice ...) in pomaga pri razπirjanju zrelih semen z raztrositvijo, z vetrom, vodo ali z 

æivalmi. Zgradba plodov je zelo raznolika. Glavna delitev je delitev na suhe in soËne plodove. Zgradba in 

oblika ploda sta prilagojeni naËinu raznaπanja semen: 

• Plodovi, ki jih raznaπa veter, imajo razvite naprave za lebdenje (regrat, dimki, oleander, πirokolistni 

rogoz …) ali letenje (krilati plod javorja, velikega jesena, srobot, vrbe, topoli), nekoliko slabπe razvit 

mehanizem imata tudi lipa in beli gaber. Alpska moæina in volËje jabolko se v vetru kotalita po podlagi, 

Ëeprav ne tako izrazito kot puπËavske rastline. Semena nekaterih rastlin (mak) se raztrosijo tako, da 

veter upogiba toga stebla in pri tem raztresa semena. 

• Semena nekaterih rastlin raznaπajo æivali. Plodove pojedo (soËni plodovi) in kasneje izloËijo neprebavljena 

semena ali pa se jim ta prilepijo (bela omela, kadulja) ali kako drugaËe pritrdijo na dlako oziroma 

perje (repinec, lakota). 

• Nekatere rastline za raztrosenje poskrbijo same in imajo za to razvite posebne mehanizme (vodenka, 

nedotika). 

• Zelo redke vrste se razπirjajo s pomoËjo vode (kokosov oreh, Ërna jelπa, blatnik). Semena, napolnjena z 

zrakom, plavajo na vodi. 


Plodove lahko obravnavate samostojno ali pa v okviru poglavja Sadovnjak, kjer posebej obravnavamo 

koπËiËaste, peËkate in lupinaste sadeæe. »etudi boste to poglavje obravnavali pozimi, si lahko razliËne suhe 

plodove pripravite æe poleti in jeseni. Z uËenci lahko æe veliko pred obravnavo poglavja priËnete urejati 

zbirko plodov in semen, pri tem pa jih razvrπËate po druæinah, skupinah, naËinih razπirjanja, soËnosti osemenja 

ipd. Plodove lahko tudi okuπate, vonjate. Prereæite zrele in nezrele plodove in jih poskusite. Delitev 

plodov v posamezne strokovne kategorije je zelo teæka, πe posebej zaradi drugaËne rabe istih terminov v 

poljudnem jeziku (oreh, oreπek, jagoda ipd.). UËenci naj loËijo plodove le na tiste s suhim oz. soËnim osemenjem 

ter poznajo naËine razπirjanja in nekaj primerov. 

3. Premisli, zakaj rastline toliko svojih proizvedenih snovi namenijo plodovom. 

Napiπi svoje razmiπljanje. 

UËenci naj bi ugotovili, da vsako seme ne vzkali in ne odraste v zrelo rastlino. Mnoge pojedo æivali, pristanejo 

na neprimernih tleh ali v drugih neustreznih pogojih ... 

169


1. Kaj je plod? 

Je organ rastlin, ki se razvije iz plodnice ter do zrelosti obdaja semena. Pomaga tudi pri razπirjanju rastlin. 

2. Kakπen je pomen plodov? 

Varujejo in razπirjajo semena, so pomemben vir hrane za mnoga æiva bitja. 

3. Kako delimo plodove glede na razvitost osemenja? 

Na plodove s suhim in soËnim osemenjem. 

4. Kako delimo plodove glede na naËin razπirjanja? 

Na plodove, ki semena raztrosijo sami, ki jih raznaπajo æivali, veter ali voda. 

5. Na katere naËine razπirjajo plodove æivali? 

Tako, da jih pojedo ali pa jih prenaπajo na povrπini telesa (dlaka). 


1. Preizkusi se v povezovanju snovi iz razliËnih poglavij. 

a) Katere vrste vitic poznaπ? Izdelaj miselni vzorec. 

b) Kateri preobraæeni organi rastlin sodelujejo pri shranjevanju rezervnih snovi? Izdelaj miselni vzorec. 

c) V obliki preglednice pokaæi razlike med eno- in dvokaliËnicami. 

2. Izdelaj obπirno preglednico na temo Preobraæeni organi rastlin. 

Vanjo lahko vse leto zapisujeπ primere iz razliËnih poglavij obravnavane snovi. 

3. Izdelaj plakat na temo Zgradba rastline. 

Na njem prikaæi osnovno zgradbo rastlinskih organov ter poimenuj znaËilne dele. 

4. Izdelaj plakat na temo Pomen rastlinskih organov za rastlino. 

Nariπi ≈superrastlino« (domiπljijsko) z vsemi tipi rastlinskih organov, zraven vsakega tipa pa zapiπi 

pomen, ki ga ima za rastlino. 

V tej rubriki najdete nekaj predlogov, kako utrditi snov o zgradbi rastline in dobiti pregled. V snopiËu je 

snov podana sistematiËno, naloge pa vodijo uËenca k povezovanju sorodnih vsebin iz razliËnih poglavij v 

pregledno celoto. (Primer: pri steblu obravnavamo stebelne vitice, pri listu pa listne. V nalogi 1 naj bi uËenci 

povezali znanje iz obeh poglavij in zdruæili primere iz vseh antropogenih okolij. Drug primer je razlikovanje 

med eno- in dvokaliËnicami. Razlike so podane pri obravnavi vsakega rastlinskega organa posebej. Na 

koncu naj bi uËenec dobil pregled nad vsemi razlikami pri vseh organih.) 

170

VeË o devetletni osnovni πoli najdete 

na naslovu www.devetletka.net 

Barbara MiheliË, Danica Mati Djuraki, Gregor Torkar, Marta Klanjπek Gunde, Riko Jerman 

Naravoslovje 6 


Urednica: Jelka PogaËnik 

Likovno-grafiËna urednica: Beti Jazbec 

Prelom: Beti Jazbec 

Izdala in zaloæila: Zaloæba Rokus, d.o.o. 

Za zaloæbo: Rok Kvaternik 

Glavni urednik: Vasja Koæuh 

Tisk: Schwarz d.o.o. 

1. izdaja: 1. natis 

Naklada: 500 izvodov 

Ljubljana, julij 2005

Naravoslovje 6 - Praktik

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?