Naravoslovje 6 - Praktik

mnogo trπega roæenca, ki bo pri poskuπanju razil baker, hkrati pa bo na njem ostala bela Ërta.
Kako lahko vidiπ nekaj, Ëesar pred teboj ni videl πe nihËe?
Pri razbijanju kamnov s kladivom si moramo nadeti varnostna oËala. Kamen je najbolje zaviti v papir ali krpo,
da drobci ne odletijo naokoli. Tudi gledalci morajo nositi zaπËitna oËala. Razbijanje opravimo na prostem ali pa
æe razbite vzorce prinesemo v razred. Za varen naËin razbijanja majhnih kamnov v razredu lahko uporabimo
meter ali veË dolgo kartonsko cev. Cev stoji pokonci na tleh in pokriva masivno kovinsko podlago z majhnim
kamnom (premera okoli en centimeter). V cev na ta kamen spustimo kocko iz trde kamnine.
Opiπi sestavo kamna.
Potrebujeπ razliËne kose kamnov, ki so ostali od prejπnjega poskusa, in lupo.
Pod lupo si dobro oglej kamnino na sveæem prelomu in na drugi povrπini. Najraznovrstnejπe kamne najdemo
na prodiπËu veËje reke.
Kako nastane sedimentna kamnina?
Poudariti moramo, da pri tej dejavnosti, ki je opisana v delovnem zvezku, nastane umetni kamen in da sedimentna
kamnina nastane na podoben naËin v mnogo daljπem Ëasu. »e uporabite druga veziva, je treba
delati z zaπËitnimi rokavicami. Da pogledate v notranjost kamna, ga lahko prelomite ali pa zbrusite z brusilnim
papirjem.
Kako dokaæemo vsebnost karbonatov v kamnini?
Pri delu z razredËeno klorovodikovo kislino je treba uporabljati zaπËitna oËala in rokavice ter si zaπËititi obleko.
Pri reakciji karbonatov s klorovodikovo kislino se sproπËa ogljikov dioksid; ima znaËilen vonj, ki ga doloËa
uporabljena kislina. Poskuπamo lahko tudi z razredËeno ocetno kislino (kis) in s fosforno kislino, ki ju s pridom
uporabljamo za ËiπËenje vodnega kamna. Reakcija je intenzivnejπa, Ëe kislino segrejemo.
Kako so nastale kamnine?
Z malo domiπljije je dejavnost lahko zelo zanimiva. Vsak uËenec si lahko izbere nekaj snovi iz velike razpredelnice,
ki jo pripravi uËitelj, in se podrobneje pouËi o tem, kako je snov nastala in iz katerih sestavin je. Primerni
so predmeti, ki jih pogosto uporabljamo in so iz kamnin ali mineralov ali so iz njih nastali. Na primer: minice
svinËnika naredijo tako, da mineralu grafitu primeπajo glino. VeË gline pomeni veËjo trdoto svinËnika. Nekateri
kuhinjski pulti so iz umetnega kamna. Pozanimati bi se bilo treba, kako tak kamen naredijo. UËence spodbujamo,
da sami poiπËejo æelene podatke, in jih usmerimo k virom informacij.
Prst
Prst oz. tla so del litosfere, s katero so æiva bitja najbolj neposredno v stiku. »loveku tla zagotavljajo hrano,
obleko, bivaliπËa … Proces nastanka tal (prsti) je dolgotrajen, πe posebej v gorskem svetu. Prst nastane ob
delovanju klimatskih in topografskih (znaËilnosti zemeljskega povrπja) razmer ter delovanju æivih bitij na kamnine.
Gre za:
• raztapljanje in preperevanje kamnin,
• rast in odmiranje rastlin in drugih æivih bitij ter
• erozijo, ki mora biti poËasnejπa od nastajanja prsti.
Zaradi naËina nastanka prsti (tal) ima prst znaËilno slojevito zgradbo:
• horizont A — sveæi in razpadajoËi organski ostanki (humus);
• horizont B — odlaganje mineralov, ki se spirajo iz zgornjega horizonta A;
• horizont C — matiËna kamnina.
Malta in beton
Kako naredimo malto in kakπne so razlike med razliËnimi vrstami malt?
Malta je jedka, zato pri delu z njo uporabljamo zaπËitna oËala in rokavice.
Primerna podlaga za malto je opeËnati zidak ali streπnik, ki vodo iz malte vpije in se ga malta dobro
oprime, da laæe preizkuπamo trdoto. »e smo vzorce naredili v πoli, naj bodo na vidnem mestu, da lahko
50