Naravoslovje 6 - Praktik
Naravoslovje 6 - Praktik
Naravoslovje 6 - Praktik
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
opazujemo spremembe πe nekaj dni.<br />
Malta z dodatkom cementa je temnejπa, bolj trda in manj luknjiËava.<br />
ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA<br />
1. Po tabli piπemo s kredo, ker je mehkejπa od table. Zakaj ne piπemo po tabli z voskom in s svinËnikom,<br />
ki sta tudi mehkejπa od table?<br />
Pomembna je tudi barva Ërte. Na beli tabli bi se dobro videl tudi svinËnik.<br />
2. Razvrsti kamnine po nastanku.<br />
Kamnine so v osnovi magmatske. LoËimo predornine in globoËnine. Zaradi erozije, odnaπanja in<br />
usedanja lahko dobimo sedimentne kamnine. Vse kamnine se lahko zaradi zunanjih vplivov spremenijo.<br />
Pri poveËanem tlaku in/ali temperaturi nastanejo metamorfne kamnine.<br />
3. Katere vrste kamnin je v Sloveniji najveË? Pribliæno kolikπen deleæ je je?<br />
Pribliæno dvanajst trinajstin je sedimentnih kamnin.<br />
4. Opiπi postopek za doloËitev trdote kamnin.<br />
Postopek je opisan pri dejavnosti.<br />
5. JajËna lupina je trdna, Ëeprav je iz karbonatov, ki so mehki. Diamant se zdrobi, Ëe po njem udarimo s<br />
kladivom, Ëeprav je najtrπi mineral. Navedi πe nekaj primerov in razloæi razliko med besedama trd in trden.<br />
Iz papirja naredimo valj, ga postavimo na mizo in nanj postavimo knjigo. Papir je mehak, valj pa zaradi<br />
svoje oblike trden. Sipina kost in πkoljËna lupina sta iz podobnega materiala, pa se po trdoti razlikujeta<br />
zaradi notranje zgradbe. Trdnost dobi predmet zaradi naËina gradnje, trdota pa je lastnost materiala.<br />
6. Kaj je prst?<br />
Prst je zgornji sloj zemeljskega povrπja, ki ga sestavljajo ostanki odmrlih rastlin in æivali ter razliËno debeli<br />
delci kamnin, med katerimi je veliko zraka.<br />
7. Kako nastane prst?<br />
Nastane s preperevanjem kamnin. Tako dobimo preperelino. Ko ji primeπamo humus, ki je iz ostankov<br />
rastlin in æivali, dobimo prst.<br />
8. Naπtej, kje uporabljamo granit v gradbeniπtvu.<br />
Granit uporabljamo kot okrasni in gradbeni kamen.<br />
9. V morju se v desetih letih nabere za en milimeter usedlin. Koliko let je nastajala usedlina, ki je debela<br />
15 m?<br />
15 m je 15 000 mm. »e je za vsak milimeter potrebnih 10 let, se 15 m usedlin nabere v 150 000 letih!<br />
10. Nekatere nevarne snovi hranimo v stekleniËkah. Kje so bolj na varnem: na polici ali na tleh?<br />
Bolj varne so na tleh, ker je manj verjetno, da bodo padle na tla in se razbile. Varneje jih je hraniti v<br />
plastenkah.<br />
STROKOVNA LITERATURA IN SPLETNE STRANI<br />
• Kratek zapis o nastanku kamnin: www2.arnes.si/~gkrsloka7/gradiva/kamni.doc<br />
• Kamninska zgradba Slovenije: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/kamnine/kamninskazgradba.htm<br />
• O krasu in kraπkih pojavih: http://www.osmica.it/cantina/nas_kras/index.asp<br />
• O preperevanju: http://www.bf.uni-lj.si/cpvo/Novo/SF_Preperevanje_SI.htm<br />
• O mineralih in fosilih:<br />
• Joæe in Jure Kuzman: Opal. Samozaloæba, 1997.<br />
• Borut Razinger: Svet dragih in okrasnih kamnov. Samozaloæba, 2003.<br />
• Dr. R. F. Symes: Minerali in kamnine. Pomurska zaloæba, 1990.<br />
51