Naravoslovje 6 - Praktik

TOKOVI
in energija
OPERATIVNI CILJI
• Spoznajo tok tekoËine.
• Spoznajo, da je struga narejena navzdol in da je mogoËe s Ërpalko vodo spravljati navkreber.
• Spoznajo, da tok vode lahko zmanjπamo ali zaustavimo z zapornico v potoku in s pipo v cevi.
• Spoznajo, da z uæivanjem hrane v telo prinaπamo energijo.
• Razumejo, da razliËne vrste hrane niso enako hranljive, in znajo uporabljati tabele hranilnih snovi.
• Spoznajo razliËna goriva in pojem seæigne toplote.
• Spoznajo, da se s toplo vodo prinaπa energija v radiatorje, ki jo ti v obliki toplote prinaπajo v prostor.
• Spoznajo, da se s toplimi (mrzlimi) vetrovi in morskimi tokovi prenaπa topla (mrzla) voda ali zrak in da z
njimi ogrevamo (ohlajamo) oddaljene kraje.
• Spoznajo, da toplota teËe z vroËega telesa na hladno telo ali z vroËega dela telesa na hladnejπega.
• Spoznajo, da z naraπËanjem temperaturne razlike naraπËa toplotni tok.
• Spoznajo, da se telesa, ki oddajajo toploto, ohlajajo, razen Ëe izgubljeno toploto nadomeπËa drug vir.
• Spoznajo, da razliËne snovi ob enaki temperaturni razliki razliËno hitro prenaπajo toploto. Tako loËimo
toplotne prevodnike in izolatorje.
• Iz vsakdanjih izkuπenj, opazovanj in poskusov povzamejo, da æival in Ëlovek pridobivata energijo s
hrano.
Snovne tokove opisujemo z dvema fizikalnima veliËinama: volumskim pretokom (enote: m 3 /s, l/min …) in
masnim pretokom (enote: kg/s, kg/min …). Po strugah in koritih teËe voda navzdol. TeËe zaradi viπinske
razlike. Gonilna razlika je razlika viπin. S Ërpalkami Ërpamo snov navzgor. »rpalke ustvarijo tlaËno razliko,
zaradi katere tekoËine lahko teËejo tudi navzgor. Gonilna razlika je razlika tlakov. Snovne tokove ustavljamo
ali reguliramo s pipami in zapornicami.
Tudi prehranjevanje je neke vrste snovni tok skozi telo. »e pogledamo na pojav makroskopsko, poganja
hrano skozi prebavno cev peristaltika, saj ustvarja tlaËne razlike v njej. Z mikroskopskega staliπËa, na ravni
molekul in kemijskih reakcij, pa je gonilna razlika razlika v koncentracijah snovi, ki prehajajo skozi celiËne
membrane in vstopajo v kemijske reakcije celiËnega dihanja.
GibajoËe se snovi lahko kaj poganjajo (mlini, generatorji, vetrnice), opravljajo delo in s tem poveËujejo
energijo teles. Tudi hrana in goriva prinaπajo v telesa energijo. Koliko energije snovi prenaπajo, je odvisno
od njihove zgradbe. Lastnosti, ki opisujeta koliËino prenesene energije, sta energijska vrednost hrane in
kurilna vrednost goriva. Po dogovoru je energijska vrednost hrane energija, ki je shranjena v 100 g hrane.
Kurilna vrednost goriva je toplota, ki jo odda 1 kg goriva. Segrete gibajoËe se snovi prenaπajo energijo s
toplejπega na hladnejπe mesto in jo kot toploto oddajajo (centralna kurjava, Zalivski tok, topli vetrovi).
Toplotni tok teËe z mesta z viπjo temperaturo na mesto z niæjo temperaturo. Gonilna razlika je razlika temperatur.
»im veËja je gonilna razlika, tem veËji je toplotni tok. Opazovanje toplotnega toka neposredno ni
mogoËe. V vsakdanjih pojavih je mera za velikost toplotnega toka kar Ëas, v katerem se zgodi doloËena
sprememba. Primer je segrevanje enake koliËine vode na razliËno vroËih ploπËah. Iz izkuπnje vemo, da se
voda prej segreje do vretja, Ëe je temperatura ploπËe veËja 1 . Mera za velikost toplotnega toka je lahko tudi
143