Naravoslovje 6 - Praktik
Naravoslovje 6 - Praktik
Naravoslovje 6 - Praktik
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
O VINSKI<br />
trti<br />
Za to izbirno poglavje se odloËimo, Ëe imamo v bliæini πole vinograd, ki ga lahko obiπËemo. Namesto<br />
vinograda lahko obravnavamo sadovnjak.<br />
OPERATIVNI CILJI<br />
• Vedo, da je vinska trta vzpenjavka.<br />
• Vedo, da je vinska trta vetrocvetka.<br />
• Spoznajo vinorodna obmoËja (oz. vinorodne deæele) Slovenije.<br />
• Se seznanijo s samorodnimi vrstami vinske trte in sortno pestrostjo svojega vinorodnega okoliπa.<br />
Vinska trta<br />
Posamezno rastlino vinske trte imenujemo trs. Trta je v Evropi cepljena na ameriπko podlago zaradi zaπËite<br />
pred trtno uπjo, ki je v 19. stoletju uniËila vinograde po Evropi (VrπiË, Leπnik, 2001).<br />
Na povrπini tal in tik pod njo imajo trsi rosne (zgornje) korenine, globlje v zemlji pa glavne korenine, ki<br />
nosijo glavno breme uËvrstitve trsa in Ërpanja vode s hranili.<br />
BotaniËno je steblo nadzemni del trsa, ki se konËa z listi in cvetovi oziroma plodovi. Vinogradniki steblo<br />
delijo na deblo (oleseni del) in mladike; te so enoletni poganjki, ki zrastejo iz brsta. Iz stebla izraπËajo tudi<br />
vitice, s katerimi se rastlina oprijema opore. Samorodna trta se lahko razraste v visoko vzpenjavko; vinogradniki<br />
z rezanjem vzdræujejo podobo trsa in visoko koliËino pridelanega grozdja.<br />
Listi so eno-, tri- ali petkrpi.<br />
Cvetovi vinske trte so zdruæeni v socvetja. Socvetje ima obliko grozda, zato ga botaniËno imenujemo grozdasto<br />
socvetje. Pri gojenih sortah vinske trte navadno pride do samoopraπitve — pelod pade na brazdo plodnice<br />
v istem cvetu. Pri samorodni trti pa imajo rastline navadno samo moπke ali samo æenske cvetove, t. i.<br />
enospolne cvetove.<br />
Po oploditvi se socvetje spremeni v soplodje, ki ga imenujemo grozd (grozdje).<br />
Vinorodne deæele in okoliπi v Sloveniji<br />
Strokovna literatura s podroËja vinogradniπtva in vinarstva uporablja izraz vinorodna deæela, in ne vinorodno<br />
obmoËje, kot to predvideva uËni naËrt. V Sloveniji imamo tri vinorodne deæele, ki se delijo na veË okoliπev.<br />
Podravska vinorodna deæela<br />
• mariborski vinorodni okoliπ<br />
• Radgonsko-Kapelske gorice<br />
• vinorodni okoliπ Haloz z obrobnim pogorjem<br />
• Srednje Slovenske gorice<br />
• ljutomersko-ormoπki vinorodni okoliπ<br />
• Lendavske gorice<br />
• πmarsko-virπtanjski vinorodni okoliπ<br />
119
Change language