Naravoslovje 6 - Praktik

Slika 6: Odbojnost barvnih povrπin, ki imajo razliËne barvne tone (a), nasiËenost (b) in svetlost (c)
Opredelitev barve z barvnim tonom, nasiËenostjo in svetlostjo je le eden od naËinov vrednotenja barv.
Kadar se videz povrπin s kotom opazovanja ne spreminja znatno, je s tremi podatki mogoËe natanËno opredeliti
njihovo barvo. Z vrednotenjem barv se ukvarja posebna veja znanosti, barvna metrika (kolorimetrija).
Za to stopnjo smo opredelitev barv poenostavili tako, da obravnavamo le barvni ton in svetlost. Razlog je v
vsakdanjih izkuπnjah uËencev. Pri barvanju z vodenimi barvicami je nasiËenost zelo teæko ali praktiËno
nemogoËe loËiti od svetlosti, ki je lahko tudi posledica presevanja bele podlage.
UËenci poznajo meπanje barv iz izkuπenj pri likovnem pouku. Pri naravoslovju spoznajo, da gre pri meπanju
barvilnih snovi za veËanje vpijanja svetlobe, torej za odvzemanje barv v odbiti svetlobi. »e zmeπamo vse
vodene barvice, dobimo Ërno oziroma zelo temno rjavo.
Barvilne snovi se pogosto pojavljajo v kaki brezbarvni snovi in s svojo prisotnostjo doloËajo barvo predmetov,
ki so narejeni iz takih snovi. Poznamo dva osnovna tipa barvilnih snovi, barvila in pigmente. Barvila
uporabljamo v obliki raztopin. Barva raztopine je doloËena z vpijanjem svetlobe. Sipanje svetlobe je v taki
raztopini zanemarljivo. Pigmenti so barvilni prahovi. Uporabljamo jih vmeπane v veziva, in sicer v takπna, v
katerih se pigmenti ne raztapljajo. Gre za razliËne lake, plastike in podobno. V materialu, ki vsebuje vezivo
in pigmente, se svetloba vpija in siplje. V vsakdanjem æivljenju najpogosteje sreËujemo premaze. Njihova
barva je posledica vpijanja svetlobe. Zaradi sipanja svetlobe na pigmentnih delcih premazi optiËno prekrijejo
podlago, kar je z barvili zelo teæko oz. praktiËno nemogoËe doseËi.
UËni naËrt zajema le barvila, pigmentov pa ne.
Naravna barvila so tista barvila, ki nastanejo v celicah æivega organizma. Naravna barvila imajo kljuËno
vlogo v fizioloπkih procesih.
97