Naravoslovje 6 - Praktik

poglavjem TraviπËa (podpoglavje Gojena traviπËa). Ob bodeËih predstavnikih naj uËenci skuπajo poiskati
izvor njihovega trnja in bodic.
Opazili boste lahko tudi precej vzpenjavk. K predstavnikom lahko uËenci dopiπejo, na kakπen naËin se rastline
vzpenjajo. Na teh rastlinah lahko skupaj doloËite preobraæeni organ in tip preobrazbe.
Spomladi lahko opazujete cvetove in rastline razvrπËate v druæine, jeseni pa plodove delite na suhe in
soËne, peËkate in koπËiËaste.
Mislim, da je najpomembneje, da se uËenci zavedo, da so samorasle æive meje pomembno bivaliπËe Ëloveku
nekoristnih in neljubih rastlin. Danes ljudje radi obdelamo vsak konËek posesti. Z vrtov in zelenic preganjamo
plevele, s tem pa tudi æivali, ki se hranijo z njimi. Povrπine, kot so samorasle æive meje, ljudje pogosto
dojemajo kot neurejene — nemarne ali ≈zaπavljene«. Ker æive meje v danaπnji druæbi nimajo veË pomembne
vloge, vanje ne posegamo preveË. Prav zato so samorasle æive meje eno zadnjih zatoËiπË takπnih rastlin. Za
naravo imata tako kopriva kot najlepπa cvetlica enak pomen. Lep primer je metulj koprivar. Metulja resda
privlaËijo okrasne cvetoËe rastline z veliko mediËine, ki jih radi sadimo, gosenica iste vrste pa se hrani s
koprivami, ki jih preganjamo z vrtov.
5. RaziπËi rastlinstvo samoraslih æivih mej.
a) Ob pomoËi slikovnih doloËevalnih kljuËev rastlin doloËi najpogostejπe rastline samoraslih æivih mej. Zapiπi jih.
Seznam rastlin je v uvodnem besedilu k poglavju Æive meje.
6. Nad sloj zeliπË se uspe dvigniti le nekaterim rastlinam. Katerim?
Poleg grmov in dreves πe vzpenjavkam: πipkom, robidam, kovaËniku, divjemu hmelju, navadnemu srobotu,
brπljanu …
7. Vzpenjavke sreËujeπ tudi na vrtu in drugod. Nekaj jih naπtej.
Njivski slak, grah, fiæol, diπeËi grahor, kapucinka, vinika, vinska trta, okrasni srobot, glicinija, navadni hmelj …
S skrbnim opazovanjem poskuπaj najti nekaj naËinov, kako se jim z njihovimi dolgimi in tankimi stebli uspe
povzpeti kviπku.
• Rastline, ki se oprimejo podlage z zraËnimi koreninami: brπljan
• Rastline, ki se ovijajo okoli opore: kovaËnik, navadni hmelj, glicinija, fiæol, njivski slak
• Rastline, ki se oprijemajo z listnimi peclji: kapucinke, navadni in okrasni srobot
• Rastline, ki se oprijemajo z viticami: grah, grahorji, vinska trta, pasijonka, divje trte
• Rastline, ki imajo dolge usloËene poganjke (rabijo privez): bugenvilija, kosteniËevje
• Rastline, ki imajo bodice s kavlji: robide, vrtnice vzpenjavke
• Rastline, ki imajo hrapavo steblo (z navzdol obrnjenimi zobci, kljukastimi dlaËicami): plezajoËa lakota,
navadni hmelj
Æivali æivih mej
Na prvi pogled se zdi, da v æivih mejah skorajda ni æivali. Oglejte si jih zgodaj zjutraj. Mnoge se pridejo
hranit s semeni, plodovi, æuæelkami ali rastlinjem æivih mej. Ob poletnih veËerih v vlaænem vremenu se v
kroπnjah grmov in dreves oglaπajo zelene rege. Z listi rastlin se hranijo mnoæice æuæelk. Na gojenih æivih
mejah lahko ob toplih rosnih jutrih opazujemo na stotine pajËevin, na neolistanem drevju pa ptiËe in njihova
gnezda. Mnoge æivali se skrivajo v gosti podrasti: jeæi, belouπke, glodavci, æabe, krastaËe, pa tudi njihovi
plenilci.
UËenci naj ob opazovanju skuπajo poiskati Ëim veË æivali. Opazujejo naj, kaj æivali poËnejo v æivih mejah.
Tako lahko ugotovijo, kakπen pomen imajo zanje.
VeËino vlog lahko odkrijejo æe z opazovanjem ptic, ki so dobro opazne in zelo aktivne. UËni naËrt jim
namenja posebno pozornost.
130