obËutek mraza in vroËine. Vemo, da nas bolj zebe, Ëe se kopamo v hladnejπi vodi, Ëe je zrak okoli nas hladnejπi ali pa Ëe imamo zviπano telesno temperaturo. Fizikalna veliËina, s katero predvsem v napravah opisujemo, koliko energije se pretaka, je moË. Pove, koliko energije se je v eni sekundi preneslo. Enota za moË je J/s ali W. Toplotni tok spontano teËe, dokler se temperaturi med mestoma, med katerima teËe, ne izenaËita. Toplotni tok teËe, dokler obstaja gonilna razlika. Mesto, od katerega teËe toplota, se ohlaja, Ëe prenesene toplote ne nadomeπËamo, Ëe torej ne vzdræujemo gonilne razlike. Gonilno razliko vzdræujemo tako, da toplejπe mesto segrevamo (peËi, kuhalniki). Snovi razliËno dobro prevajajo toploto. Fizikalna veliËina, s katero opiπemo to lastnost snovi, je toplotna prevodnost. Pove, koliko toplote steËe skozi 1 m 2 veliko ploskev 1 m debele snovi pri temperaturni razliki 1 K. Enota zanjo je W/mK. Snovi z veliko toplotno prevodnostjo so toplotni prevodniki, snovi z majhno toplotno prevodnostjo pa toplotni izolatorji. Znanje o tokovih in energiji se skozi vertikalo v drugi triadi nadgrajuje. UËenci izhajajo iz konkretnih opazovanj snovnih tokov (tok vode, vodovodna in centralna kurjava) in prehajajo do posploπitev. Sploπna spoznanja o snovnih tokovih prenaπajo na energijske tokove. UËenci æe pri predmetu <strong>Naravoslovje</strong> in tehnika spoznajo tok tekoËine. V Ëetrtem razredu spoznajo rezervoar (zbiralnik, hram) in njegov namen, naËrtujejo, gradijo ter preizkuπajo korita in cevi, opiπejo vodovodno in toplovodno omreæje ter spoznajo, da tekoËa voda lahko kaj poganja. V petem razredu konkretna spoznanja posploπijo; vedo, da kapljevine teËejo, in z opazovanjem pridejo do spoznanja, da tok poganja razlika tlakov. Spoznajo zglede Ërpalk in merilnike tlaka. Iz izkuπenj povedo, da lahko tok ene snovi prenaπa s seboj tok druge snovi. V πestem razredu k prejπnjemu znanju o tokovih kapljevin dodajo spoznanje, da tokove uravnavamo (reguliramo) ali ustavimo z zapornicami in pipami. Razmiπljajo o prehranjevanju kot o neke vrste snovnem toku skozi telo, ki s seboj nosi energijo, o topli vodi, gorivih in zraËnih ter vodnih tokovih, ki — podobno kot hrana — prenaπajo energijo. Zakonitosti tokov spoznajo na konkretnih snovnih tokovih in znanje prenaπajo na abstraktnejπe energijske tokove. V Ëetrtem razredu razloËujejo snovi po tem, kako dobro prevajajo toploto; delijo jih na toplotne prevodnike in izolatorje. V petem razredu zaËnejo razloËevati med temperaturo in toploto, ozavestijo spoznanje, da toplota teËe vedno le z mesta z viπjo temperaturo k mestu z niæjo temperaturo. V πestem razredu se zaËnejo spraπevati o velikosti toplotnega toka in zbirajo izkuπnje o tem, da je velikost toplotnega toka odvisna tudi od temperaturne razlike. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA 1. S puπËicami oznaËi pot vode od oblakov do paradiænika v rastlinjaku. Kam teËe voda? Navzdol. Kakπno vlogo ima pipa na cevi? S pipo ustavimo ali reguliramo (zmanjπamo, zveËamo) tok vode. »e bodo otroci odgovorili, da s pipo odpremo ali zapremo vodo, jih s podvpraπanji usmerimo tako, da bodo v odgovoru znali uporabiti pojem tok vode. Kaj bi morali sistemu za oskrbo rastlinjaka z vodo dodati, da bi ga lahko uporabili tudi za namakanje trave nad rastlinjakom? Vodno Ërpalko. 1 NatanËnejπi opis pojava je bolj zapleten. Zamislimo si, da segrevamo enaki koliËini vode z enako zaËetno temperaturo na razliËno vroËih ploπËah do vretja. Voda na toplejπi ploπËi se bo hitreje segrela. Vanjo je v krajπem Ëasu pritekla toplota, ki je potrebna za segretje do vretja; toplotni tok vanjo je bil veËji. Toplotni tok je pri enakih drugih razmerah odvisen samo od razlike temperatur. Med poskusom se temperatura ploπËe ne spreminja, spreminja pa se temperatura vode in s tem tudi razlika temperatur. Torej pri poskusu primerjamo dva toplotna tokova, ki se med poskusom spreminjata. 144
2. a) V uËbeniku na straneh 42 in 43 poiπËi podatke o energijskih vrednostih hrane. Z njimi dopolni tabelo. Vrsta hrane jabolko sir pπenica araπidi Energijska vrednost (v 100 g hrane) 230 kJ 1800 kJ 1300 kJ 2600 kJ energijska vrednost v kJ v 100 g hrane 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 jabolko sir pπenica araπidi vrsta hrane Podatke prikaæi s histogramom. Katera hrana ima najveËjo energijsko vrednost? Araπidi. Katera hrana ima najmanjπo energijsko vrednost? Jabolka. Kolikπno energijsko vrednost ima 100 g krompirja? 330 kJ. Kolikπno pa 100 g sladkorja? 1650 kJ. Denimo, da pojeπ 1 kg krompirja. Koliko sladkorja bi moral pojesti, da bi v telo vnesel enako koliËino energije? 200 g. b) Z embalaæe za mleko preberi, katere sestavine vsebuje mleko. Sestavi preglednico in vanjo zapiπi sestavine mleka in njihove mase. Primer: alpsko mleko (3,2) V 100 g mleka je: Sestavina Masa (g) beljakovine 3,2 ogljikovi hidrati 4,6 maπËobe 3,5 kalcij 0,13 ali 130 mg Morda bo radovednejπe zanimalo, zakaj skupna masa ni 100 g. S podvpraπanji jih usmerimo do spoznanja, da je veËina snovi v mleku voda. Kolikπno energijsko vrednost ima mleko? 262,1 kJ. 145
- Page 1 and 2:
Barbara MiheliË PriroËnik za uËi
- Page 3 and 4:
Kazalo UVOD 4 Seznam vseh pripomoË
- Page 5 and 6:
NADGRAJEVANJE IN DOPOLNJEVANJE TEMA
- Page 7 and 8:
SEZNAM pripomoËkov »e ni oznaËen
- Page 9 and 10:
9 POLJE IN NJIVA PREDMET ©TEVILO O
- Page 11 and 12:
11 PREDMET ©TEVILO OPIS, OPOMBE PO
- Page 13 and 14:
13 PREDMET ©TEVILO OPIS, OPOMBE PO
- Page 15 and 16:
15 RASTLINJAK PREDMET ©TEVILO OPIS
- Page 17 and 18:
17 PREDMET vejica vodenke, kozarec,
- Page 19 and 20:
19 URE 1. VSEBINE Æiva in neæiva
- Page 21 and 22:
21 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15.
- Page 23 and 24:
23 URE VSEBINE NASLOV IN STRAN V U
- Page 25 and 26:
25 URE VSEBINE NASLOV IN STRAN V U
- Page 27 and 28:
27 URE VSEBINE NASLOV IN STRAN V U
- Page 29 and 30:
29 URE VSEBINE NASLOV IN STRAN V U
- Page 31 and 32:
31 URE VSEBINE NASLOV IN STRAN V U
- Page 34 and 35:
NARAVA in Ëlovek POJASNILO K NASLO
- Page 37 and 38:
RAZISKUJEMO æivljenje na vrtu Obse
- Page 39 and 40:
listi seme plod mo jajca. Rimljani
- Page 41 and 42:
Æivali na vrtu Deæevniki æivijo
- Page 43 and 44:
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
- Page 45 and 46:
8. V spodnji uganki — osmerosmerk
- Page 47 and 48:
Kamninam, ki nastanejo iz magme, pr
- Page 49 and 50:
Apnenec je v æivalskem svetu pogos
- Page 51 and 52:
opazujemo spremembe πe nekaj dni.
- Page 54 and 55:
RASTLINE na polju OPERATIVNI CILJI
- Page 56 and 57:
Razhudnikovke Paradiænik, krompir,
- Page 58 and 59:
ÆIVALI na polju OPERATIVNI CILJI
- Page 60 and 61:
ZANIMIVOSTI Zbrali smo zanimivejπe
- Page 62 and 63:
Poskus ugotavljanja prisotnosti du
- Page 64:
ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN
- Page 67 and 68:
STROKOVNA LITERATURA • C. Gifford
- Page 69 and 70:
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
- Page 71 and 72:
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
- Page 73 and 74:
Skupina rastlin ZnaËilnosti cveta
- Page 75 and 76:
ZAKAJ GOJIMO traviπËa OPERATIVNI
- Page 77 and 78:
SOBIVANJE na traviπËih OPERATIVNI
- Page 79 and 80:
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
- Page 81 and 82:
SVETLOBA in telesa OPERATIVNI CILJI
- Page 83 and 84:
azliËnimi nakloni hrapave povrπin
- Page 85 and 86:
ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJAN
- Page 87 and 88:
KAK©NE barve je svetloba? OPERATIV
- Page 89 and 90:
Meje vidne svetlobe, tj. meje vidne
- Page 91 and 92:
(fotoreceptorjev) v njihovih oËeh.
- Page 93 and 94: je nemogoËe izvesti z roko. Zaradi
- Page 95 and 96: Pri tem vpraπanju priËakujemo, da
- Page 97 and 98: Slika 6: Odbojnost barvnih povrπin
- Page 99 and 100: ka. Uporabljali so razliËne prsti
- Page 101 and 102: ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN
- Page 103 and 104: To pomeni, da lahko pridobimo veË
- Page 105: 9. Na kaj moramo paziti v gorah, π
- Page 108 and 109: Lahko bi mu rekli tudi nepospeπeno
- Page 110 and 111: 4. Obkroæi cvet, ki pripada skupin
- Page 112 and 113: i) peËkato sadje j) jagodiËje Tu
- Page 114 and 115: pridobivamo tudi iz æit in krompir
- Page 116 and 117: 9. Izdelaj miselni vzorec o alkohol
- Page 119 and 120: O VINSKI trti Za to izbirno poglavj
- Page 121 and 122: ÆIVA BITJA v vinogradu OPERATIVNI
- Page 123 and 124: VINOGRADNI©TVO in vinarstvo OPERAT
- Page 126 and 127: ÆIVA meja OPERATIVNI CILJI • Spo
- Page 128 and 129: povzroËila nenadomestljivo πkodo.
- Page 130 and 131: poglavjem TraviπËa (podpoglavje G
- Page 132 and 133: ÆIVA MEJA je veË kot le meja UËe
- Page 134 and 135: SLIKOVNI DOLO»EVALNI KLJU»I • J
- Page 136 and 137: DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
- Page 138 and 139: PARKI OPERATIVNI CILJI • Seznanij
- Page 140: naseljih. Organizirate lahko tudi p
- Page 143: TOKOVI in energija OPERATIVNI CILJI
- Page 147 and 148: Pojasni izid poskusa. V razlagi upo
- Page 149: SKRB za sobne rastline OPERATIVNI C
- Page 152 and 153: POGOJI za rast rastlin OPERATIVNI C
- Page 154 and 155: 1. a) Opazovanje zgradbe razliËnih
- Page 156 and 157: KAJ VEM o koreninah OPERATIVNI CILJ
- Page 158 and 159: VeËina uËencev misli, da korenine
- Page 160 and 161: KAJ VEM o steblu OPERATIVNI CILJI
- Page 162 and 163: 3. Po Ëem se steblo loËi od koren
- Page 164 and 165: 1. Opazuj raznolikost listov • Og
- Page 166 and 167: DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
- Page 168 and 169: Nadomestne korenine. Nadomestne so
- Page 170 and 171: ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN