Naravoslovje 6 - Praktik

KAJ VEM
o koreninah
OPERATIVNI CILJI
• Poznajo vlogo korenin in njihovo osnovno zgradbo.
• Spoznajo razliËne tipe korenin.
• Razlikujejo med koreninami eno- in dvokaliËnic.
Korenina je rastlinski organ, katerega osnovne naloge so priËvrπËanje rastlin v tla, Ërpanje vode z raztopljenimi
mineralnimi snovmi in prevajanje vode do stebla.
Korenine pogosto prevzamejo tudi druge vloge, zaradi Ëesar se primerno spremenijo — preobrazijo.
Za boljπe razumevanje πe pojasnilo: hipokotil je del stebla od kliËnih listov do prvih stranskih korenin,
epikotil pa del stebla med kliËnimi in prvimi pravimi listi. Pogosto sodeluje pri preobrazbi.
Pogosto prevzamejo vlogo zaloænih organov. V odebelitvah skladiπËijo rezervne snovi.
• Odebeljeno glavno korenino (koren) imajo korenje, peterπilj, repa, pesa, redkev, zelena, sladkorna pesa
… Sodeluje veËinoma tudi hipokotil, lahko tudi epikotil.
• Koreninski gomolji so odebeljene nadomestne ali pa stranske korenine (dalija, georgina, kukaviËevke,
lopatica).
• Oprijemalne korenine so preobraæene nadomestne korenine (brπljan).
• Tudi zraËne korenine so preobraæene nadomestne korenine. IzraπËajo iz stebla in se prosto konËajo v
zraku. Sluæijo vsrkavanju vlage (monstera).
• Sesalne ali zajedavske korenine imajo bela omela, navadno ohmelje, pa tudi pravi zajedavci, kot je
pojalnik.
KalËek ima plumulo, iz katere nastane steblo, in radikulo — zasnovo korenin, iz katere izraste koreninski sistem
oz. glavna korenina zakrni (enokaliËnice).
Pri dvokaliËnicah sestoji koreninski sistem iz glavne korenine, stranskih korenin in koreninic. Pri
enokaliËnicah iz radikule zraste glavna korenina, ki zakrni, nadomestijo pa jo nadomestne ali adventivne
korenine. Vse korenine, ki se ne razvijejo iz radikule, paË pa iz drugih rastlinskih organov, so nadomestne
korenine. Iz lista izraπËajo pri afriπki vijolici, begoniji, iz stebla pa pri celi vrsti drugih rastlin: pelargoniji, oleandru,
navadni kalini, ribezu …
»e æelite pospeπiti rast nadomestnih korenin, lahko uporabite raztopino rastlinskih hormonov avksinov (100
mg avksina na 1 l vode).
Posamezna korenina ima naslednje (koreninske) cone:
• Z rastnim vrπiËkom korenine rastejo. Celice se delijo v obe smeri.
• Z delitvijo naprej tvorijo koreninsko Ëepico, ki varuje vrπiËek pri prodiranju skozi trde delce prsti.
• Navznoter tvorijo celice, iz katerih nastaja tkivo korenin. Temu do dva centimetra dolgemu delu reËemo
cona rasti.
• V predelu, ki je poraπËen s koreninskimi laski, rastline vsrkavajo vodo. Koreninski laski so podaljπane
celice koreninske povrhnjice.
• Ves preostali koreninski sistem nad cono koreninskih laskov sluæi prevajanju vode z raztopljenimi mineralnimi
snovmi.
156