Naravoslovje 6 - Praktik

KAJ VEM O CVETOVIH
in razmnoæevanju rastlin
OPERATIVNI CILJI
• Znajo razloæiti zgradbo cveta.
• Razlikujejo med cvetovi eno- in dvokaliËnic.
• Vedo, kaj je opraπitev.
• Spoznajo pomen æuæelk pri opraπevanju cvetov.
• Spoznajo, da nekatere cvetove opraπuje veter.
• Spoznajo vegetativne naËine razmnoæevanja rastlin.
Cvet je kratek poganjek (del stebla z omejeno rastjo), prilagojen spolnemu razmnoæevanju rastlin. V njem
sreËamo cel kup preobraæenih listov, ki so kroæno nameπËeni okoli cvetiπËa, to pa je s cvetnim pecljem
povezano s steblom. Cvetno odevalo je pri enokaliËnicah enojno in enotno (imenujemo ga tudi perigon),
pri dvokaliËnicah pa dvojno in sestavljeno iz razlikujoËih se venËnih in Ëaπnih listov. »aπni listi so navadno
zeleni in tvorijo Ëaπo. VenËni listi so lahko prosti ali zrasli; navadno so zelo barviti. Njihova glavna naloga je
privabljanje æuæelk, zaradi Ëesar imajo pogosto opraπevalcem prilagojene barve, vzorce, oblike in vonjave.
Pri enokaliËnicah je πtevilo cvetnih listov navadno 3 ali mnogokratnik tega πtevila, pri dvokaliËnicah pa 2, 4,
5 ali njihov mnogokratnik.
Plodni listi sestavljajo æenski del cveta. Po izvoru so preobraæeni listi, ki tvorijo semenske zasnove. V semenski
zasnovi se razvije zarodkova vreËka z jajËno celico. Pri kritosemenkah se plodni listi na razliËne naËine
zrastejo v enega ali veË pestiËev. Del pestiËa, ki prestreza cvetni prah, je brazda; z vratom je povezana s
plodnico, kjer je semenska zasnova. V praπnikih, ki so prav tako preobraæeni listi, nastajajo trosi (cvetni prah
ali pelod). Praπniki so zgrajeni iz praπniËne niti, na kateri sta dve polpraπnici s cvetnim prahom.
VeËina rastlin ima dvospolne cvetove (imajo praπnike in pestiËe). Begonija, jedilna buËa, bodika in leska
imajo enospolne cvetove (vsebujejo le pestiËe ali samo praπnike). Kadar sta obe vrsti cvetov prisotni na isti
rastlini, so rastline enodomne, kadar pa so nameπËeni na loËenih rastlinah, so dvodomne. Cvetovi se lahko
razporejajo posamiË ali pa v skupinah (socvetjih).
Opraπevanje je prenos pelodnih zrn na brazdo pestiËa. Do opraπitve lahko pride v okviru istega cveta ali pa
pelod prenesejo æuæelke oz. veter. Æuæelke cveta ne pridejo namensko opraπit, paË pa jih privabi njegova
barva, vonj diπeËih eteriËnih olj, nektar ali cvetni prah.
Vetrocvetke ne privabljajo opraπevalcev, zato so njihovi cvetovi nebarviti in skoraj brez cvetnega odevala.
Ker pelod prenaπa veter, so pelodna zrna majhna in lahka ter mnogo πtevilnejπa, saj jih veliko ne doseæe
cilja. Vetrocvetne rastline imajo pogosto zelo dolge brazde, da se pelod verjetneje ujame nanje.
Do oploditve jajËne celice pride, ko pelodno zrno na brazdi kali in poæene cevko skozi vrat plodnice do
semenske zasnove. Tam se zdruæijo moπke in æenske spolne celice. Iz semenske zasnove se razvije seme.
Seme skupaj z osemenjem (stena plodnice, lahko tudi deli cvetiπËa) tvori plod.
Rastline se lahko razmnoæujejo tudi na nespolni naËin: z listnimi ali stebelnimi potaknjenci, delitvijo koreninske
grude, Ëebulic, korenik, gomoljev, z grobanjem ali s cepljenjem. Pri spolnem naËinu razmnoæevanja pride do
izmenjave dednine med spoloma, zaradi Ëesar imajo potomci razliËne lastnosti. Pri nespolnem naËinu razmnoæevanja
nova rastlina ohrani popolnoma enake lastnosti kot starπevska. Z nespolnim naËinom razmnoæevanja
lahko odrasle rastline vzgojimo prej kot iz semena. Predvidimo lahko tudi njihove lastnosti.
165