Naravoslovje 6 - Praktik

ZVOK
OPERATIVNI CILJI
• Spoznajo, da zvok potuje od zvoËila po snoveh.
• Vedo, da se zvoËilo trese in povzroËi valovanje v okoliπkem zraku ali drugem sredstvu.
• S poskusi ugotovijo, da se zvok lahko πiri po napetih vrvicah, po palicah in ceveh.
• Spoznajo, da se zvok v zraku πiri v vseh smereh.
• Spoznajo, da sliπimo zvok πibkeje, ko se oddaljimo od zvoËila.
Zamislimo si, da smo s prijateljem na Luni. Bi se tam lahko pogovarjala? Ne, saj na Luni ni snovi, po kateri
bi se zvok πiril. Zvok se πiri samo po snoveh. Hitrosti πirjenja zvoka so v razliËnih snoveh razliËne, v sploπnem
pa velja, da se z gostoto poveËujejo. Zvok oddajajo telesa, ki nihajo. MirujoËa struna na violini je tiho,
glasilke, ki se ne premikajo, so tiho, tudi ugasnjen pralni stroj je tiho. Kadar predmet (zvoËilo) oddaja zvok,
se trese in zatrese molekule v okoliπkem zraku tik ob zvoËilu. Le-te zatresejo sosednje molekule, te spet
sosednje in tako se zvok πiri. Podobno velja za πirjenje zvoka po trdninah. To si oglejmo na primeru
otroπkega telefonËka z vrvicami. Govorec zatrese zrak v lonËku, zrak zatrese dno lonËka, molekule dna
zatresejo molekule vrvice ob dnu, motnja se πiri po vrvici do dna drugega lonËka, v drugem lonËku se
zatrese zrak pri dnu, motnja se po zraku πiri do bobniËa v posluπalËevem uπesu, bobniË se zatrese in posreduje
zvok v posluπalËeve moægane. Izkuπnje nam govorijo, da se zvok πiri v vse smeri. UËenci v prvi vrsti nas
enako dobro sliπijo, ne glede na to, ali sedijo na levi ali desni strani razreda. Kadar so razdalje med zvoËilom
in posluπalcem velike in se zvok ne odbija od sten, slabπe sliπimo bolj oddaljena zvoËila.
Zvok obravnavamo v πestem in sedmem razredu. V πestem razredu dajmo uËencem moænost, da bodo Ëim
veË pojavov opazovali in opisali, v sedmem pa bodo sistematiËno gradili tudi razlage.
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
1. Model bramorjevih kril
»e bodo uËenci izrezali razliËno velike modele, boste lahko zvoke urejali po viπini. VeËja krila oddajajo niæje
zvoke.
2. Se πiri zvok le po zraku?
a) Spodbudimo uËence, da bodo opisovali tudi poskuse, ko telefonËek ni deloval ali pa je deloval slabπe.
Denimo takrat, ko niso napeli vrvice, Ëe so vrvico na kaj naslonili …
Kaj lahko predlagaπ mlajπemu uËencu, ki bi rad preizkusil telefonËek?
Vrvica mora biti napeta in ne sme se dotikati drugih predmetov.
b) Na eno stran palice prisloni uro, na drugo pa uho. Kaj opaziπ? Po palici se sliπi tiktakanje ure.
(»e imate Ëas, lahko preizkusite razliko, ki nastane, Ëe palico zmoËite.)
3. Kako daleË je zvoËilo?
Pri poskusu morajo biti uËenci umirjeni in tihi. Uporabite zares tiho zvoËilo (majhen kraguljËek, manjπe
paliËice, s katerimi tolËejo drugo ob drugo …).
63