Naravoslovje 6 - Praktik

More documents

Recommendations

Info

i) peËkato sadje j) jagodiËje Tu lahko kot pravilne reπitve πtejemo tudi skupino citrusov, tropskega sadja, morda jagodiËja, ki jih uporabljamo v vsakdanjem izraæanju. Ni smiselno, da bi uËenci poznali le delitev na kategorije, ki jih predvideva uËni naËrt, saj so le dogovorne in nepoenotene. Bolje je, da to vpraπanje ponudi priloænost za pogovor, razmislek. Citrusi so na primer tako juæno kot peËkato sadje. ZA ZELO RADOVEDNE Ugotovi, v katero od skupin sadja uvrπËamo plodove roænic. Med peËkarje in koπËiËarje. 112
NELO»LJIVO povezani Rastline v sadovnjaku Posebej omenjamo le za sadovnjak znaËilne predstavnike. Druge rastline (s travnika pod sadovnjakom) obdelamo v poglavju TraviπËa. • Sadovnjaki so primerni za opazovanje cvetov. Jablane, hruπke, slive, Ëeπnje, ringloji, marelice in breskve uvrπËamo v skupino roænic. VeËina sadnega drevja v Evropi je lesnatih rastlin in pripada druæini roænic, zaradi Ëesar je ta rastlinska druæina med gospodarsko najpomembnejπimi. Med roænice uvrπËamo tudi veliko samoraslih plodonosnih grmov in dreves: lesniko, drobnico, divjo Ëeπnjo, Ërni trn, paneπpljo, jerebiko, brek, navadni mokovec, enovrati in navadni glog, πmarno hruπico, πipke, malinjak, robide, jagodnjake, reπeljiko in Ëremso. Cvetovi roænic imajo cvet tipa dvokaliËnic. Dvospolni cvet ima razvite Ëaπne liste ter 5 venËnih listov. Na sredi cveta je 1 plodnica, ki jo obdajajo πtevilni praπniki. • Bela omela je polzajedavski grmiË, ki pogosto zajeda sadno drevje in listavce. Polzajedavski zato, ker si hranilne snovi izdeluje s fotosintezo, vodo in v njej raztopljene mineralne snovi pa s sesalnimi koreninami odvzema gostiteljskemu drevesu. Sesalne korenine so tip preobraæenih korenin. Plod je navidezna jagoda z lepljivim osemenjem; z njim se hranijo ptice in tako πirijo rastlino na nova drevesa. Bela omela je nekoliko podobna navadnemu ohmelju; gre za sorodni vrsti. • Najpogosteje gojene senoæetne sorte jabolk v Sloveniji so dolenjska in gorenjska voπËenka, carjeviË, bobovec, kosmaË in londonski peping, reneta, krivopecelj, πtajerski moπancelj. V trgovinah prodajajo predvsem tuje sorte jabolk: zlati deliπes, gloster, granny smith, idared, ingol, jonagold ter jonatan. Obe voπËenki, goriπka sevka in bogatinka so nastale s kriæanjem v Sloveniji. Med hruπkami so najbolj razπirjene sorte tepke, viljamovke … Poznamo tudi nekaj sort Ëeπenj: hrustavke, belice, Ërnice … Æivali v sadovnjaku Æivalstvo je dokaj podrobno obdelano v sami snovi, zato na tem mestu ne navajam dopolnitev. Vrenje Vrenje je postopna encimska razgradnja organskih snovi (praviloma ogljikovih hidratov). Reakcija poteka brez prisotnosti kisika. Glede na to, kateri organizmi ga povzroËajo, in glede na snov, ki pri vrenju nastane, loËimo alkoholno, mleËnokislinsko, ocetnokislinsko ter maslenokislinsko vrenje. Pomembno je, da uËenci vedo, da je proces odvisen od vrste organizma: alkoholno vrenje vedno povzroËajo kvasovke, ostala pa razliËne bakterije, a tudi ne katerekoli. Gnilobne bakterije lahko pokvarijo izdelke, ki nastanejo z vrenjem in jih Ëlovek uporablja v prehrani. Alkoholno vrenje poteka, ko kvasovke razgrajujejo glukozo v alkohol etanol in ogljikov dioksid. Pri tem se sproπËa energija v obliki toplote. Vir glukoze je sadni sok, ki ga stisnemo iz sadja, grozdja, alkohol pa lahko 113
Page 1 and 2:
Barbara MiheliË PriroËnik za uËi
Page 3 and 4:
Kazalo UVOD 4 Seznam vseh pripomoË
Page 5 and 6:
NADGRAJEVANJE IN DOPOLNJEVANJE TEMA
Page 7 and 8:
SEZNAM pripomoËkov »e ni oznaËen
Page 9 and 10:
9 POLJE IN NJIVA PREDMET ©TEVILO O
Page 11 and 12:
11 PREDMET ©TEVILO OPIS, OPOMBE PO
Page 13 and 14:
13 PREDMET ©TEVILO OPIS, OPOMBE PO
Page 15 and 16:
15 RASTLINJAK PREDMET ©TEVILO OPIS
Page 17 and 18:
17 PREDMET vejica vodenke, kozarec,
Page 19 and 20:
19 URE 1. VSEBINE Æiva in neæiva
Page 21 and 22:
21 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15.
Page 23 and 24:
23 URE VSEBINE NASLOV IN STRAN V U
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 34 and 35:
NARAVA in Ëlovek POJASNILO K NASLO
Page 37 and 38:
RAZISKUJEMO æivljenje na vrtu Obse
Page 39 and 40:
listi seme plod mo jajca. Rimljani
Page 41 and 42:
Æivali na vrtu Deæevniki æivijo
Page 43 and 44:
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
Page 45 and 46:
8. V spodnji uganki — osmerosmerk
Page 47 and 48:
Kamninam, ki nastanejo iz magme, pr
Page 49 and 50:
Apnenec je v æivalskem svetu pogos
Page 51 and 52:
opazujemo spremembe πe nekaj dni.
Page 54 and 55:
RASTLINE na polju OPERATIVNI CILJI
Page 56 and 57:
Razhudnikovke Paradiænik, krompir,
Page 58 and 59:
ÆIVALI na polju OPERATIVNI CILJI
Page 60 and 61:
ZANIMIVOSTI Zbrali smo zanimivejπe
Page 62 and 63: Poskus ugotavljanja prisotnosti du
Page 64: ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN
Page 67 and 68: STROKOVNA LITERATURA • C. Gifford
Page 69 and 70: DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
Page 73 and 74: Skupina rastlin ZnaËilnosti cveta
Page 75 and 76: ZAKAJ GOJIMO traviπËa OPERATIVNI
Page 77 and 78: SOBIVANJE na traviπËih OPERATIVNI
Page 81 and 82: SVETLOBA in telesa OPERATIVNI CILJI
Page 83 and 84: azliËnimi nakloni hrapave povrπin
Page 85 and 86: ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJAN
Page 87 and 88: KAK©NE barve je svetloba? OPERATIV
Page 89 and 90: Meje vidne svetlobe, tj. meje vidne
Page 91 and 92: (fotoreceptorjev) v njihovih oËeh.
Page 93 and 94: je nemogoËe izvesti z roko. Zaradi
Page 95 and 96: Pri tem vpraπanju priËakujemo, da
Page 97 and 98: Slika 6: Odbojnost barvnih povrπin
Page 99 and 100: ka. Uporabljali so razliËne prsti
Page 101 and 102: ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN
Page 103 and 104: To pomeni, da lahko pridobimo veË
Page 105: 9. Na kaj moramo paziti v gorah, π
Page 108 and 109: Lahko bi mu rekli tudi nepospeπeno
Page 110 and 111: 4. Obkroæi cvet, ki pripada skupin
Page 114 and 115: pridobivamo tudi iz æit in krompir
Page 116 and 117: 9. Izdelaj miselni vzorec o alkohol
Page 119 and 120: O VINSKI trti Za to izbirno poglavj
Page 121 and 122: ÆIVA BITJA v vinogradu OPERATIVNI
Page 123 and 124: VINOGRADNI©TVO in vinarstvo OPERAT
Page 126 and 127: ÆIVA meja OPERATIVNI CILJI • Spo
Page 128 and 129: povzroËila nenadomestljivo πkodo.
Page 130 and 131: poglavjem TraviπËa (podpoglavje G
Page 132 and 133: ÆIVA MEJA je veË kot le meja UËe
Page 134 and 135: SLIKOVNI DOLO»EVALNI KLJU»I • J
Page 138 and 139: PARKI OPERATIVNI CILJI • Seznanij
Page 140: naseljih. Organizirate lahko tudi p
Page 143 and 144: TOKOVI in energija OPERATIVNI CILJI
Page 145 and 146: 2. a) V uËbeniku na straneh 42 in
Page 147 and 148: Pojasni izid poskusa. V razlagi upo
Page 149: SKRB za sobne rastline OPERATIVNI C
Page 152 and 153: POGOJI za rast rastlin OPERATIVNI C
Page 154 and 155: 1. a) Opazovanje zgradbe razliËnih
Page 156 and 157: KAJ VEM o koreninah OPERATIVNI CILJ
Page 158 and 159: VeËina uËencev misli, da korenine
Page 160 and 161: KAJ VEM o steblu OPERATIVNI CILJI
Page 162 and 163:
3. Po Ëem se steblo loËi od koren
Page 164 and 165:
1. Opazuj raznolikost listov • Og
Page 166 and 167:
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
Page 168 and 169:
Nadomestne korenine. Nadomestne so
Page 170 and 171:
ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN
show all

Naravoslovje 6 - Praktik

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?