Naravoslovje 6 - Praktik

Uklon je πirjenje valovanja v geometrijsko senco. Pri tem æarki niso veË ravni, paË pa se ukrivijo. Pojav
najlaæe opazimo za ovirami, katerih razseænosti so primerljive z valovno dolæino. Valovanja, ki se uklonijo na
dveh sosednjih ovirah, se lahko sestavijo in pri tem okrepijo ali pa oslabijo. Ta pojav imenujemo interferenca.
Naprava, ki razkloni belo svetlobo na mavriËne barve zaradi uklona in interference, je uklonska mreæica.
To je naprava z enakimi reæami oz. vdolbinami v enakomernih razdaljah. VËasih so bile uklonske mreæice
zelo drage, v danaπnjih Ëasih pa lahko uporabimo kar CD-ploπËo. Deluje podobno, kot Ëe bi za uklonsko
mreæico postavili ogledalo. Poskus je opisan pri nalogi 2 (c).
Razklon curka bele svetlobe v svetlobe mavriËnih barv je pojasnil slavni fizik Isaac Newton leta 1672. Takrat
so domnevali, da svetlobo obarva steklo, iz katerega je optiËna prizma. »e bi bilo to res, bi curkov
mavriËnih barv na drugi strani prizme ne mogli sestaviti nazaj v curek bele svetlobe, saj bi se svetloba πe
enkrat obarvala.
Pri opazovanju barve milnih mehurËkov opazujemo svetlobo, ki jo dobimo, Ëe iz bele svetlobe odstranimo
kako komponento. Pri tem gre za interferenco æarkov, ki se odbijejo od meje zrak-milnica (to je na zunanji
strani mehurËka) in milnica-zrak (na notranji strani mehurËka). Pojav je znan kot barve tankih plasti.
Opazimo ga na vseh prozornih plasteh, ki so debele nekaj valovnih dolæin vidne svetlobe. Primer: tanka
plast olja na vodni povrπini. Kadar se spreminja debelina plasti ali kadar opazujemo v razliËnih smereh, vidimo
odbito svetlobo v razliËnih mavriËnih barvah, sicer pa le v eni.
Sonce seva svetlobo zaradi svoje visoke temperature (na povrπju pribliæno 6000 K, to je 6273 °C). Spekter
izsevane svetlobe razmeroma dobro ustreza spektru sevanja Ërnega telesa. Svetloba, ki jo oddaja Sonce,
zajema valovne dolæine od pribliæno 200 nm do 3000 nm in veË. Ti podatki veljajo za SonËev spekter, preden
priËne svetloba prodirati skozi Zemljino ozraËje. OzraËje vpije veliko svetlobe, vendar ne enakomerno
po vseh valovnih dolæinah. Zaradi t. i. selektivne absorpcije na molekulah plina v ozraËju se v spektru, ki ga
izmerimo na zemeljskem povrπju, pojavljajo absorpcijski trakovi. KoliËina svetlobe se pribliæno enakomerno
zmanjπa preko celotnega spektra tudi zaradi sipanja v ozraËju. KoliËina svetlobe, ki pade na povrπje Zemlje,
je odvisna od dolæine poti svetlobe po ozraËju. To dolæino oznaËujemo z zraËno maso. ZraËna masa 1
pomeni, da so æarki preËkali ozraËje po najkrajπi poti. SonËev spekter, kot ga izmerimo na Zemljinem
povrπju, se razteza preko precej oæjega intervala valovnih dolæin kot zunaj atmosfere. Na kratkovalovnem
delu ga zoæi absorpcija na ozonu, na dolgovalovnem pa na vodi. Tako πtejemo, da je pri 2500 nm svetlobni
tok s Sonca æe zanemarljivo majhen. SonËev spekter z oznaËenim obmoËjem vidne svetlobe je na sliki 3.
Slika 3: Spekter svetlobe, ki jo
oddaja Sonce (SonËev spekter).
ObmoËje vidne svetlobe je
oznaËeno z mavrico.
88