Naravoslovje 6 - Praktik

To pomeni, da lahko pridobimo veË energije, kot smo je vloæili v izdelavo naprav.
Na moËnem soncu je posebno pomembno, da imamo na glavi klobuk, kapo s πËitnikom ali slamnik.
Ohlajanje telesa nadzorujejo moægani. Zaradi velike vroËine je njihovo delovanje lahko moteno. Takrat se
telo pregreva in lahko nastopi vroËinski udar. »e imamo na glavi slamnik ali podobno pokrivalo, je glava v
senci. Tako prepreËimo pregrevanje moæganov. Delavci, ki delajo na vroËem soncu, si pogosto zmoËijo
kape. Izhlapevanje vode poveËa hlajenje glave in pomaga pri ohranjanju stalne telesne temperature. Ta
pomen izhlapevanja vode obravnavamo pri naravoslovju v 5. razredu.
Pri vplivih svetlobe na snovi je pomemben deleæ UV-svetlobe. Ta svetloba ima precej veËjo energijo od IR- in
od vidne svetlobe, zato lahko povzroËa velike spremembe snovi, kot sta ionizacija atomov in razpad
molekul. Posebno pomembne so posledice na æivih organizmih.
Malo UV-svetlobe Ëloveπko telo potrebuje za tvorbo vitamina D. Ta vitamin je pomemben za uravnavanje
koliËine nekaterih snovi v razliËnih delih organizma. Pomanjkanje vitamina D pri majhnih otrocih povzroËa
slabe kosti. Bolezen imenujemo rahitis. Zanimivo je, da v arheoloπkih najdbah na okostjih naπih prednikov
niso naπli sledov rahitisa. Zato sklepajo, da se je bolezen pojavila z æivljenjem v zaprtih prostorih.
Koæa se pred preveliko koliËino UV-svetlobe varuje z barvilom melanin, ki je v koæi sesalcev. Melanin vpija
UV-svetlobo, ki zato ne more prodreti globlje v tkivo in ga poπkodovati. Ljudje, ki æe veliko rodov bivajo v
krajih z obilo sonËnih dni, imajo temnejπo koæo. Taka koæa jih bolje varuje pred πkodljivimi posledicami UVsvetlobe.
Temna polt je posledica veËje koliËine melanina v koæi. Kadar se temnopolti ljudje za stalno preselijo
v kraje z malo sonËnih dni, morajo premajhno tvorbo vitamina D nadomeπËati z zdravili. Pri izpostavljenosti
preveliki koliËini UV-svetlobe se lahko pojavijo nepopravljive posledice na koæi, koæni rak.
Strokovnjaki opaæajo poveËano pogostost koænega raka predvsem v deæelah, kjer je manj sonca. Pojav so v
veËjem obsegu opazili v zadnjih desetletjih, ko se veliko ljudi odpravlja v toplejπe kraje in se Ëezmerno
izpostavlja soncu.
Sonce seva UV-svetlobo v treh spektralnih obmoËjih, ki si sledijo od kratkovalovnega roba vidne svetlobe
proti krajπim valovnim dolæinam: UV-A (315—400 nm), UV-B (280—315 nm) in UV-C (100—280 nm).
Zemljino ozraËje v celoti vpije æarke UV-C in okoli 90 % æarkov UV-B. UV-svetloba, ki pride na povrπino
Zemlje, je torej v veliki veËini sestavljena iz æarkov UV-A in iz majhne koliËine æarkov UV-B. Æarki UV-B
povzroËajo vnetje in opekline na koæi in so dokazano kancerogeni. Æarki UV-A povzroËajo porjavenje koæe.
V preteklosti so domnevali, da nimajo πkodljivih posledic za koæo, v zadnjem Ëasu pa strokovnjaki ugotavljajo,
da ti æarki niso tako ≈varni«, saj se πkodljive posledice teh æarkov lahko pojavijo tudi πele Ëez dolga leta.
Vse πkodljive posledice UV-æarkov so kumulativne. Æarki UV-C so smrtonosni za æive celice, zato jih umetno
proizvajajo in uporabljajo za zelo natanËno sterilizacijo.
UV-svetlobo vpijajo molekule plinov v ozraËju. Najpomembnejπi absorberji so ozon (O 3 ), vodni hlapi, kisik in
ogljikov dioksid. Na koliËino UV-svetlobe, ki pride do povrπja Zemlje, vpliva veliko dejavnikov: geografska
πirina, letni Ëas, Ëas dneva, koliËina oblakov na nebu, nadmorska viπina, odboj UV-svetlobe od tal, koliËina
ozona v ozraËju. »im viπje je sonce na nebu, tem veË je UV-svetlobe. Njena koliËina proti ekvatorju naraπËa.
NajveËja je, kadar je nebo jasno, vendar je tudi ob oblaËnih dneh lahko razmeroma velika. NaraπËa z nadmorsko
viπino, in sicer vsakih 1000 m za 10—12 %. Okoli 80 % UV-svetlobe se odbija na snegu, na suhi
peπËeni plaæi le okoli 15 %, na mokri peπËeni plaæi pa æe okoli 25 %. Okoli 60 % vse UV-svetlobe pride do
zemeljskega povrπja med 10. in 14. uro. V senci je koliËina UV-svetlobe za 50 % in veË manjπa kot na
soncu. V vodi se v globini 0,5 m koliËina UV-svetlobe zmanjπa za nekaj veË kot polovico. To pomeni, da
voda ne more izdatno πËititi pred UV-svetlobo. Do okoli 80 % UV-svetlobe lahko prodre tudi skozi oblake.
UV-indeks je brezdimenzijska mera za moË UV-sevanja na povrπini Zemlje. Njegove vrednosti so od 0 navzgor.
VeËji UV-indeks pomeni veËjo koliËino UV-svetlobe v sonËni svetlobi. Uporabljamo ga predvsem kot
merilo za stopnjo nevarnosti sonca oziroma kot merilo za to, kako moËno se moramo zavarovati pred njim.
103