Naravoslovje 6 - Praktik

NELO»LJIVO
povezani
Rastline v sadovnjaku
Posebej omenjamo le za sadovnjak znaËilne predstavnike. Druge rastline (s travnika pod sadovnjakom)
obdelamo v poglavju TraviπËa.
• Sadovnjaki so primerni za opazovanje cvetov. Jablane, hruπke, slive, Ëeπnje, ringloji, marelice in breskve
uvrπËamo v skupino roænic. VeËina sadnega drevja v Evropi je lesnatih rastlin in pripada druæini roænic, zaradi
Ëesar je ta rastlinska druæina med gospodarsko najpomembnejπimi.
Med roænice uvrπËamo tudi veliko samoraslih plodonosnih grmov in dreves: lesniko, drobnico, divjo Ëeπnjo,
Ërni trn, paneπpljo, jerebiko, brek, navadni mokovec, enovrati in navadni glog, πmarno hruπico, πipke, malinjak,
robide, jagodnjake, reπeljiko in Ëremso.
Cvetovi roænic imajo cvet tipa dvokaliËnic. Dvospolni cvet ima razvite Ëaπne liste ter 5 venËnih listov. Na
sredi cveta je 1 plodnica, ki jo obdajajo πtevilni praπniki.
• Bela omela je polzajedavski grmiË, ki pogosto zajeda sadno drevje in listavce. Polzajedavski zato, ker si
hranilne snovi izdeluje s fotosintezo, vodo in v njej raztopljene mineralne snovi pa s sesalnimi koreninami
odvzema gostiteljskemu drevesu. Sesalne korenine so tip preobraæenih korenin. Plod je navidezna jagoda z
lepljivim osemenjem; z njim se hranijo ptice in tako πirijo rastlino na nova drevesa. Bela omela je nekoliko
podobna navadnemu ohmelju; gre za sorodni vrsti.
• Najpogosteje gojene senoæetne sorte jabolk v Sloveniji so dolenjska in gorenjska voπËenka, carjeviË,
bobovec, kosmaË in londonski peping, reneta, krivopecelj, πtajerski moπancelj. V trgovinah prodajajo predvsem
tuje sorte jabolk: zlati deliπes, gloster, granny smith, idared, ingol, jonagold ter jonatan.
Obe voπËenki, goriπka sevka in bogatinka so nastale s kriæanjem v Sloveniji.
Med hruπkami so najbolj razπirjene sorte tepke, viljamovke …
Poznamo tudi nekaj sort Ëeπenj: hrustavke, belice, Ërnice …
Æivali v sadovnjaku
Æivalstvo je dokaj podrobno obdelano v sami snovi, zato na tem mestu ne navajam dopolnitev.
Vrenje
Vrenje je postopna encimska razgradnja organskih snovi (praviloma ogljikovih hidratov). Reakcija poteka
brez prisotnosti kisika. Glede na to, kateri organizmi ga povzroËajo, in glede na snov, ki pri vrenju nastane,
loËimo alkoholno, mleËnokislinsko, ocetnokislinsko ter maslenokislinsko vrenje. Pomembno je, da uËenci
vedo, da je proces odvisen od vrste organizma: alkoholno vrenje vedno povzroËajo kvasovke, ostala pa
razliËne bakterije, a tudi ne katerekoli. Gnilobne bakterije lahko pokvarijo izdelke, ki nastanejo z vrenjem in
jih Ëlovek uporablja v prehrani.
Alkoholno vrenje poteka, ko kvasovke razgrajujejo glukozo v alkohol etanol in ogljikov dioksid. Pri tem se
sproπËa energija v obliki toplote. Vir glukoze je sadni sok, ki ga stisnemo iz sadja, grozdja, alkohol pa lahko
113