Naravoslovje 6 - Praktik
Naravoslovje 6 - Praktik
Naravoslovje 6 - Praktik
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
nja, dopolnite odgovore, izberete ustrezne poudarke. UËenci se bodo tako pripravili na obravnavo snovi<br />
ter obnovili vse, kar so doslej izvedeli ali izkusili. Bolje lahko sodelujejo pri pouku.<br />
b) Kje vse jih sreËujeπ?<br />
Okrog parcel hiπ, kot meje posesti, ob vodnih jarkih, poteh, kot obrobo njiv in polj, v parkih, ob<br />
otroπkih igriπËih, v mestu, na podeæelju …<br />
c) Napiπi πe kakπen drug izraz zanje, Ëe ga poznaπ: mejica, æivica<br />
d) Ob pomoËi slikovnih doloËevalnih kljuËev ugotovi, katere grmovnice in drevesa najpogosteje uporabimo<br />
za oblikovanje æivih mej. Glej uvodno besedilo o æivih mejah.<br />
e) PoiπËi podobnosti in razlike med negovanimi in samoraslimi æivimi mejami.<br />
Podobnosti: Oba tipa sestojita iz grmovnih ali drevesnih vrst, ki jih sadimo v vrste. Vsako æivo mejo je<br />
treba nekoliko negovati.<br />
Razlike: Negovane æive meje so navadno iz ene same vrste grmov ali dreves. Striæemo jih bolj pogosto.<br />
Ker je z njimi veliko dela, jih sreËujemo predvsem okoli hiπ, pa tudi v mestih in parkih. Pri negovanih<br />
æivih mejah je poudarjena estetska vloga, zato jih pogosto zasadimo iz okrasnih, tujerodnih rastlin.<br />
Samorasle æive meje sestojijo iz veliko domorodnih vrst grmov ali dreves. Striæemo in Ëistimo jih bolj<br />
poredko in manj intenzivno. Samorasle æive meje so mnogo πirπe in viπje od negovanih. Gojimo jih<br />
predvsem ob izsuπevalnih kanalih, poteh ter kot meje posesti. Njihove glavne naloge so prepreËevanje<br />
vetrne in vodne erozije, oznaËitev mej ter ograditev paπnikov.<br />
2. Ali je treba vzdræevati tudi samorasle æive meje?<br />
Primerjaj naËin vzdræevanja samoraslih in gojenih æivih mej. Katere razlike opaziπ?<br />
Vzdræevati je treba tudi samorasle æive meje. Tu obËasno Ëistimo podrast s poæiganjem ali reæemo vrhove in<br />
veje debelim drevesom ali grmom. Negovane æive meje striæemo predvsem poleti, samorasle pa pozno<br />
jeseni ali zgodaj spomladi, ko v njih πe ne gnezdijo ptiËi.<br />
3. Ali veπ, zakaj samorasle æive meje uËinkujejo kot ograde?<br />
Oglej si grme Ërnega trna, Ëeπmina in gloga. Z uporabo znanja o steblih in listih raziπËi izvor njihovega trnja.<br />
»rni trn: stebelni trn<br />
»eπmin: listni trni<br />
Glog: stebelni trn<br />
4. Po navodilu v delovnem zvezku opazuj æive meje v svoji bliænji okolici ter sklepaj na njihov<br />
pomen.<br />
Samorasle: Namenjene so oznaËitvi mej posesti, ograditvi posesti, prepreËevanju erozije, so vir lesa in<br />
zeliπË. Æivalim pomenijo pomemben vir hrane, bivaliπËe in zavetje. PtiËem dajejo moænost oprezanja za<br />
plenom.<br />
Negovane: Namenjene so predvsem ograditvi parcel, polepπanju okolice hiπ in ustvarjanju prepreke pred<br />
radovednimi pogledi.<br />
Rastline æivih mej<br />
Pri uËenju o rastlinah nekega æivljenjskega okolja obstaja velika nevarnost, da se bodo uËenci predstavnike<br />
skuπali nauËiti na pamet. Zato poskuπajte veË pozornosti nameniti logiki uËenja in izkuπnjam. UËno uro<br />
lahko izvedete ob sprehodu z uËenci ali naravoslovnem dnevu. UËence lahko razdelite v tri skupine. Prva<br />
naj preuËuje rastline negovanih æivih mej, druga samoraslih ob vodnih jarkih, tretja pa samoraslih ob poteh<br />
ali suhih mejah posesti. Poskusijo naj doloËiti nekaj zelnatih rastlin, grmov in dreves. Ob tem lahko ponovite<br />
znanje o zelnatih in lesnatih rastlinah ter razlike med grmi in drevesi. »e imate moænost, lahko opazujete<br />
tudi samoraslo æivo mejo ob paπniku. Opazujte, katere rastline niso πle v slast æivalim. Snov se povezuje s<br />
129