Naravoslovje 6 - Praktik

pridobivamo tudi iz æit in krompirja. Sveæi sok se poËasi pretvarja v pijaËo z nizko vsebnostjo alkohola,
podobno kot pri vinu. Od tod tudi ime sadno vino; kot pijaËa ni tako priljubljeno kot vino iz grozdja.
Omenjeni proces pa ne traja v nedogled, saj nastali etanol zavre rast mikroorganizmov. Etanol zato
uporabljamo tudi kot konzervans — sredstvo, ki podaljπuje trajnost æivilom — ali pa tudi kot razkuæilo. Vrenje
se zakljuËi, ko kvasovkam zmanjka sladkorja ali pa ko je koliËina alkohola tako visoka, da pomori tudi
kvasovke.
Majhna koliËina alkohola zavre razvoj veËine bakterij. Ohranijo pa se predvsem ocetnokislinske bakterije.
Ocetnokislinske bakterije ob prisotnosti kisika etanol pretvorijo v etanojsko ali ocetno kislino, ki daje kisu
znaËilen kisel okus. Proces poteka le pri sobni temperaturi. Kis lahko pripravimo neposredno iz alkohola
(sadno vino ali pravo vino). Kadar pa ga pripravljamo iz sokov, mora najprej poteËi alkoholno vrenje in πele
nato kisanje, zaradi Ëesar je postopek nekoliko daljπi.
MleËnokislinsko vrenje je podrobneje obdelano v poglavju TraviπËa. Poteka takrat, ko bakterije pretvarjajo
mleËni sladkor ali laktozo v mleËno kislino. Tako nastanejo fermentirani mleËni izdelki in kisla zelenjava
(zelje, repa) ter silaæa (trava).
Tudi maslenokislinsko vrenje povzroËijo bakterije.
Ali dræi rek, da je jabolËni kis res pokvarjen moπt? Pravzaprav ne. Prav odliËen je in uporaben za pripravo
razliËnih solat in konzerviranje æivil. Kadar se moπt resniËno pokvari, je neuæiten in ima neprijeten vonj. To
je znak, da so ga napadle gnilobne bakterije in/ali plesni. ZaËel se je proces gnitja.
METODI»NO-DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA
Pogosto se primeri, da otroci æival vizualno prepoznajo, ne vedo pa, v kakπnem odnosu je z drugimi æivimi bitji
in svojim æivljenjskim okoljem. Poleg tega so mnogi obremenjeni tudi s predsodki in zakoreninjenimi zmotami.
Pri spoznavanju æivih bitij morajo uËenci poznati njihove potrebe. Senoæetni sadovnjaki so izredno pomembni
za zagotavljanje dupel, v katerih gnezdijo mnoge ptice. Vse dupel ne teπejo same, paË pa se naselijo v æe
obstojeËa. Propadanje senoæetnih sadovnjakov je resna groænja. »lovek je antropogena okolja oblikoval skozi
tisoËletja — dovolj poËasi, da so se æiva bitja lahko sproti prilagajala novim spremembam. Zdaj pa so v petdesetih
letih nastale tolikπne spremembe, da velikokrat ne omogoËajo prilagajanja. Danes mladi zapuπËajo
podeæelje. Nismo veË æivljenjsko odvisni od doma vzgojenega sadja, za nego drevja pa nimamo Ëasa. VeËina
senoæetnih sadovnjakov je zato æe zelo starih, mladih nasadov pa ni. V prihodnjih petdesetih letih bo brez
zavzete skrbi za ohranitev ta habitat izginil, z njim pa tudi ptice duplarice, mnoge sorte sadja in druga æiva
bitja. Lep primer je Ëuk. Zadræuje se v drevesnih duplih in gnezdi v njih, odvisen pa je tudi od velikih æuæelk in
malih sesalcev, ki jih iπËe po drevju in v bliænjih travnikih. Podobno velja tudi za detle, æolne in smrdokavro.
Tako so te ptice odvisne ne le od sadovnjaka, paË pa tudi od travnika. Menim, da je glavna naloga uËitelja
voditi uËence tako, da bodo dojeli povezanost æivih bitij z drugimi in z njihovim æivljenjskim okoljem.
Pazite, da pri obravnavi ne bodo prevladale ptice, ki so æe tako ali tako najbolj opazni prebivalci tega okolja.
Sadovnjak gosti predvsem æuæelke in druge nevretenËarje, v veliko manjπem obsegu pa tudi sesalce
(kuna belica, medved, polh, rjavoprsi jeæ), plazilce (goæ, belouπka) in dvoæivke (sekulja, zelena rega).
Globalno razumevanje snovi lahko preverite tako, da uËenci razmiπljajo o πkodljivcih. Napiπejo lahko kratko
razmiπljanje, ki bo pokazalo, ali so dojeli povezanost æivih bitij ter ali znajo nova znanja uporabljati v praksi.
Pomen sadja lahko ugotavljate tako, da raziπËete, kje vse sadje uporabljamo in zakaj. Sadje je eden
najpomembnejπih virov hrane in vitaminov v naπi prehrani. Veliko sadja zauæijemo presnega, predelujemo
pa ga tudi v najrazliËnejπe proizvode. UËenci naj jih poiπËejo na policah trgovin.
V obliki referatov lahko obdelate tudi problem alkoholizma. Alkoholno vrenje je obdelano tako v poglavju
Sadovnjak kot tudi v okviru spoznavanja vinogradov. Tako smo se odloËili zato, ker boste izbrali le eno
114