Naravoslovje 6 - Praktik

3. Izmeri kurilno vrednost lesa ter energijsko vrednost araπida in sladkorja.
Sestavimo aparaturo, kakrπna je prikazana na fotografiji v DZ. UËenci naj nekajkrat poskusijo pokuriti celo
væigalico, preden zaËnejo meriti. Za vsak primer imejte v bliæini veËjo koliËino vode in gasilni aparat.
KoπËek sladkorja se laæe væge in bolje gori, Ëe ga pred poskusom povaljamo v pepelu.
Sledite navodilom. Predlagam, da uËenci najprej preberejo celotno nalogo, o njej se pogovorimo in πele
potem zaËnemo meriti.
Navadno je razlika temperatur za væigalico in sladkor med 10 in 20 °C, za araπide pa od 40 do 50 °C, Ëe so
koπËki teæki pribliæno 0,5 g, v epruveti pa je 10 ml vode.
Kaj meniπ, zakaj ta razlika? Na tem mestu uËence opozorimo na to, da ima vsaka skupina nekoliko
drugaËen rezultat. Vpraπamo jih, kaj so razliËni uËenci delali drugaËe.
Poskus bo bolje uspel, Ëe bomo delali v dobro prezraËenem prostoru s Ëistimi epruvetami in sveæimi araπidi.
Poskus zahteva nekaj spretnosti. »e se vam zdi, da bi z uËenci zanj porabili preveË Ëasa, ga lahko naredite
demonstracijsko.
4. Dopolni stavke. Izbiraj med besedami: viπja, niæja, enaka, teËe, ne teËe, izolatorjem, prevodnikom,
hitro, poËasi, greje, hladi.
a) Na ploπËi priæganega elektriËnega πtedilnika je lonec vode. Temperatura ploπËe je viπja kot temperatura
vode, zato toplota teËe od ploπËe k vodi.
b) Na mizi je lonec vroËe juhe. Temperatura juhe je viπja kot temperatura zraka v okolici. Toplota teËe od
juhe v okoliπki zrak.
c) V nahrbtniku sta æe dolgo Ëasa plastenka vode in termovka vroËega Ëaja. Temperatura vode je enaka
kot temperatura zraka. Toplota ne teËe od vode v okolico. Temperatura Ëaja je veËja kot temperatura
okolice. Ker je termovka obloæena s toplotnim izolatorjem, od Ëaja v okolico toplota ne teËe.
5. Na sliki oznaËi peË, radiatorje, Ërpalko (pobarvana ilustracija je v uËbeniku Naravoslovje in
tehnika 4 na str. 50).
Z rdeËo barvo pobarvaj dele cevi in radiatorje, v katerih je topla voda, z modro pa dele, v katerih je
hladna voda.
Kje v sistemu se voda segreje? V peËi.
Kako se voda segreje? Toplota iz zraka v peËi prehaja v hladnejπo vodo v ceveh.
Kam potuje topla voda? Po ceveh v radiatorje.
Zakaj se topla voda shladi? Ker je zrak v sobah hladnejπi kot voda v radiatorjih. Toplota teËe od vode v
zrak.
Kam teËe hladna voda? Po ceveh nazaj v peË.
Kaj vodo poganja? »rpalka.
Kaj voda prenaπa? Toploto (pravilen odgovor je tudi energijo).
ZA ZELO RADOVEDNE
6. Lani nas je zanimalo, zakaj imajo vsa telesa in zrak v uËilnici enako temperaturo. Naredili smo
poskus. Merili smo temperaturo vode v kovinskem loncu in plastiËni posodi, Ëe smo vanju nalili
razliËno toplo vodo.
Razlika temperatur v °C: 50, 41, 32, 20, 12, 3
Temperatura vode v lonËku se ni spreminjala enakomerno (ves Ëas enako). Kako pa se je spreminjala?
V zaËetku hitreje, potem pa vedno poËasneje. Usmerite uËence, da bodo za odgovor uporabili graf.
Tudi razlika temperatur med vodo v kovinskem lonËku in vodo v plastiËni posodi se je spreminjala.
Kako? V zaËetku hitreje, potem pa vedno poËasneje.
146