Naravoslovje 6 - Praktik

Deæevnica, ki vsebuje ogljikov dioksid, z lahkoto raztaplja kalcit in na apnenËastih tleh oblikuje znaËilno
povrπje, ki mu pravimo kras. Zanj so znaËilni kraπki pojavi, kot so ælebiËi, πkraplje, jame, brezna, vrtaËe,
polja in soteske. Ko se v talni vodi raztopljeni kalcit (v obliki topnega kalcijevega bikarbonata) izloËi, nastajajo
v razpokah in jamah sigaste tvorbe razliËnih oblik. V jamah je izhlapevanje zelo poËasno in kapniki
rastejo poËasi: nekaj milimetrov v 100 letih.
Kraπke pojave so najprej opisali na podroËju træaπkega Krasa. Po pokrajini Kras so tako v strokovno literaturo
uvedli izraz kras za vse tovrstne povrπinske in podzemne pojave.
BiokemiËne (in tudi kemiËne) sedimentne kamnine so apnenci, dolomiti in kreda. Apnenec je najbolj
razπirjena kamnina pri nas. Sestavljen je iz majhnih kristalËkov kalcita (94 %), ki izvirajo iz lupin in ogrodij
morskih organizmov, lahko pa se izloËijo tudi iz vode. V apnencu pogosto naletimo na fosile ali okamnine.
To so okamneli ostanki æivali in rastlin, ki so æivele v preteklosti. Pogosto se v bolj ali manj spremenjeni obliki
ohranijo trdi deli, organsko snov pa nadomesti mineralna snov, najpogosteje kalcit. Najstarejπi fosili so
stari okoli 3500 milijonov let. Pomembni so, ker dokazujejo, da se je æivljenje razvijalo in da so danaπnje
vrste zadnji Ëlen neprekinjene razvojne verige.
Dolomit, ki je v Sloveniji tudi pogost, nastane tako, da se del kalcija nadomesti z magnezijem, zato je
kalcijev magnezijev bikarbonat. Je bolj kruπljiv od apnenca. Juæna Slovenija je preteæno iz apnencev in
dolomitov.
Kreda ima porozno sestavo, je mehka in rada vpija vodo. Je iz drobnih kristalËkov kalcita, ki izvira iz
iglokoæcev in foraminifer ali iz skeletov morskih rastlinic, ki so nekoË æivele v plitvih morjih. Zaradi plitvosti v
teh morjih ni bilo dosti meπanja, zato je kreda zelo Ëista kamnina. V njej zelo redko najdemo fosile, Ëe pa
jih, so zelo dobro ohranjeni.
Kamnine sestavljajo minerali z doloËeno kemiËno sestavo. Mineralov je veË kot tisoË. Razpoznavnost
posamezne kamnine doloËa le nekaj bistvenih mineralov. Razvrstimo jih v skupine karbonatov, silikatov, sulfidov,
sulfatov, sljud, amfibolov, olivinov, glinencev in oksidov. DoloËimo jih glede na lastnosti in znaËilni
videz, pa tudi po reakciji na razredËeno solno kislino. Kalcit pri tem zaπumi, ker se sproπËa ogljikov dioksid,
galenit pa oddaja smrdljivi vodikov sulfid.
Poleg sijaja, barve, prosojnosti, gostote in razkolnosti je pomembna lastnost mineralov tudi njihova trdota.
Pogosto se uporablja Mohsova trdotna lestvica, ki ima 10 stopenj. PriËne se z najmehkejπim mineralom,
lojevcem, s trdoto 1, sledi sadra (trdota 2), ki ima podobno trdoto kot noht. Sledijo kalcit (trdota 3 — kot
bronast kovanec), fluorit (trdota 4, tako kot æelezen æebelj), apatit (trdota 5, kot steklo), ortoklaz (trdota 6,
kot rezilo æepnega noæa), kremen (trdota 7, kot jeklen noæ), topaz (trdota 8, kot smirkov papir), korund
(trdota 9) in diamant (trdota 10).
Poleg kamnin pokriva zemeljsko povrπje tudi prst. Nastane iz delcev preperelih kamnin ter ostankov odmrlih
rastlin in æivali, ki se med seboj pomeπajo, a se ne sprimejo. Humus se od prsti razlikuje po tem, da je
temnejπi in vsebuje le organske snovi, ki so v procesu razgradnje.
Preperevanje kamnin je fizikalno in kemiËno. Pri prvem naËinu se kamnina drobi na manjπe kose brez
kemiËnih in mineraloπkih sprememb zaradi spreminjanja temperature, zaradi delovanja vode v razpokah,
zaradi vetra, vegetacije in rasti mineralov v razpokah. Pri kemiËnem preperevanju prihaja do kemiËnih sprememb
na mineralih, ker iz njih nastajajo novi minerali ali se spremenijo v topne minerale v raztopini.
Preperevanje poteka na tistem delu povrπine minerala, ki je v stiku s povrπinsko vodo in v njej raztopljenimi
kislinami. Kisline nastanejo pri raztapljanju plinov iz ozraËja, predvsem ogljikovega dioksida.
Pri obeh naËinih preperevanja posredno ali neposredno sodelujejo organizmi.
Kamnine s pridom uporabljamo kot material v gradbeniπtvu. Zglede najdemo pri æivalih, saj si nekatere
æivali gradijo prebivaliπËa iz papirja (ose, srπeni) in iz blata in peska (lastovke), liËinke mladoletnice prebivajo
pod vodo v tulcu, ki je zlepljen iz kamenËkov.
48