Naravoslovje 6 - Praktik

SVETLOBA LAHKO
povzroËi spremembe
OPERATIVNI CILJI
• Spoznajo, da svetloba povzroËi segrevanje teles.
• Spoznajo, da absorpcija svetlobe lahko povzroËa tudi spremembe stanja snovi (taljenje, izhlapevanje).
• Spoznajo, da svetloba prenaπa energijo: greje, spreminja stanje in zgradbo snovi, poganja elektriËni tok.
• Izvejo, da rastline potrebujejo svetlobo za izdelavo hrane.
• Izvejo, da podobne snovne spremembe povzroËa svetloba tudi na oËesni mreænici, nevidna UV-svetloba
pa na Ëloveπki koæi.
• Izvejo, da svetloba razen zagorelosti povzroËa tudi druge koæne spremembe: vnetje, opekline in koænega
raka.
• NauËijo se zmernosti pri sonËenju in tega, kako varovati koæo.
VeËino ciljev tega poglavja so uËenci spoznali æe v prejπnjih letih pri naravoslovju. To znanje tu obnovimo in
poudarimo skupen razlog za te spremembe. Navadno mislimo na SonËevo svetlobo oziroma na tako svetlobo,
ki vsebuje tudi ultravijoliËno (UV) in infrardeËo (IR) svetlobo.
Sonce je najpomembnejπi vir energije na Zemlji: omogoËa fotosintezo in s tem tvorbo hrane, ≈poganja«
vreme … Vse to so spremembe, ki jih povzroËa svetloba. NatanËneje povedano: gre za svetlobo s Sonca, ki
jo vpijajo snovi na Zemlji.
V vsakdanjem æivljenju najpogosteje opazimo spremembe, ki nastanejo zaradi termiËnih lastnosti svetlobe.
Tu gre za poseben naËin prenosa toplote — s sevanjem. Telesa, ki vpijajo svetlobo, se segrevajo. Segrevanje
je tem izdatnejπe, Ëim veËji del svetlobe telo vpije. V nekaterih primerih pride tudi do spremembe agregatnega
stanja snovi. Primera: taljenje, izhlapevanje. Voda prepuπËa vidno svetlobo, vendar vpije zelo velik del
IR-svetlobe. Ker SonËeva svetloba vsebuje velik deleæ IR-svetlobe (glej SonËev spekter na sliki 3), se voda na
soncu segreva. Podobno se dogaja pri osvetljevanju z æarnico na æarilno nitko. Celoten izsevani svetlobni
tok take æarnice vsebuje le nekaj manj kot 30 % vidne svetlobe, vse ostalo je IR-svetloba. »e na vodo svetimo
s fluorescenËno svetilko, se ne bo kaj dosti segrela. V tej svetlobi je zanemarljivo malo IR-svetlobe, paË
pa skoraj samo vidna svetloba. Ker voda vidno svetlobo prepuπËa, se pri osvetljevanju s fluorescenËno
svetilko ne more kaj prida segreti.
Svetloba prenaπa energijo. Nekaj te energije znamo izkoristiti tudi v praktiËne namene. Pri fototermiËni
pretvorbi jo pretvorimo v toploto. Ta pojav izkoriπËajo sprejemniki sonËne energije: gre za sistem cevi, po
katerih se pretaka voda in se segreva. Pri fotoelektriËni pretvorbi se nekaj svetlobe pretvori v elektriËno
energijo. SonËne celice so narejene iz posebnih snovi, v katerih svetloba sproæi elektriËno odvisne pojave, ki
jih lahko izkoristimo za tvorbo elektriËne energije. Oba naËina izkoriπËanja energije, ki prihaja na Zemljo s
Sonca, sta zelo pomembna predvsem z naravovarstvenega staliπËa. Sonce obravnavamo kot obnovljiv vir
energije. FototermiËna in fotoelektriËna pretvorba energije pri obratovanju ne povzroËata odpadkov oz.
πkodljivih stranskih uËinkov. Res pa je, da nekaj nevarnih snovi/odpadkov dobimo v tehnoloπkem postopku
izdelave naprav. Te snovi je treba pravilno predelati, kar je mogoËe pri ekoloπko naravnani proizvodnji in
pravilnem skladiπËenju/predelavi izrabljenih aparatur. Po novejπih podatkih (prej temu niso posveËali posebne
pozornosti) je celotna energijska bilanca aparatur za fototermiËno in fotoelektriËno pretvorbo pozitivna.
102