Naravoslovje 6 - Praktik

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
1. SporoËila med æivimi bitji so zelo razliËna. S Ëim so poslana — s svetlobo, zvokom ali kako
drugaËe? Katera pridejo hitreje na cilj kot druga? Odgovori na vpraπanja!
Naloga je namenjena razmiπljanju, ali je sporoËilo poslano s svetlobo, zvokom ali elektriko.
Kako sporoËiπ soπolcu novico? Ob vsaki trditvi zapiπi, s Ëim se prenese sporoËilo (s svetlobo, zvokom, elektriko).
Da bo laæje, je prvi odgovor æe napisan.
PokliËem ga po telefonu in mu povem novico. Zvok — elektrika — zvok.
Grem k njemu in mu zaπepetam na uho. Zvok. 1
Napiπem mu pismo in ga poπljem po poπti. Svetloba. 2
SporoËilo mu poπljem kar po elektronski poπti. Svetloba — elektrika — svetloba.
Napiπem mu sporoËilo SMS na mobilni telefon. Svetloba — elektrika — svetloba.
2. Kaj meniπ, kako potujejo podatki od radijskega ali televizijskega studia do naπega doma?
studio (mikrofon, kamera) → svetloba/zvok → TV-oddajnik → radijski ali televizijski valovi → TV-antena →
elektrika (elektriËni tok 3 ) → svetloba/zvok → radijski ali televizijski sprejemnik
V odgovoru so podËrtani oddajniki, sprejemniki in predajniki podatkov, nepodËrtani pa naËini potovanja
podatkov. Poskusite jih razloËevati tudi z uËenci. VeË primerov je na CD-ju.
Za uËence bo verjetno laæje, Ëe bodo ob sliki opisali pot informacije v strnjenem besedilu, posebej za zvok
in posebej za sliko. Primer je v uËbeniku na str. 76.
ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA
1. Na kakπne naËine se sporazumevajo æiva bitja? S pomoËjo svetlobe, zvoka in elektriËnih signalov.
Pogosto je tudi sporazumevanje z izmenjavo snovi (vonj), s tipom.
2. Kateri naËin poπiljanja sporoËil je hitrejπi, z zvokom ali s svetlobo? Navadno s svetlobo. So pa tudi
primeri, ko je potovanje z zvokom hitrejπe. Poskusite se pogovarjati o konkretnih primerih in primerjati
hitrosti potovanja podatkov na konkretnih primerih.
3. S shemo prikaæi, kako se prenese sporoËilo tvojega glasu prek telefona do soπolËevega uπesa.
glasilke (usta) → zvok → mikrofon v sluπalki æiËnega telefona → elektrika → zvoËnik v sluπalki æiËnega
telefona → zvok → uho
4. S shemo prikaæi, kako pride tvoj glas prek mobilnega telefona do soπolËevega uπesa.
glasilke (usta) → zvok → mikrofon v sluπalki mobilnega telefona → elektrika → antena mobilnega telefona
→ valovi 4 → antena → elektrika ali svetloba → antena → valovi → antena mobilnega telefona →
elektrika → zvoËnik v sluπalki mobilnega telefona → zvok → uho
5. S shemo prikaæi, kako pride tvoje sporoËilo prek elektronske poπte do soπolËevega monitorja.
prsti → tipkovnica → elektrika → raËunalnik → elektrika 5 → raËunalnik → elektrika → monitor →
svetloba → soπolec
Shemo lahko zakljuËijo æe pri monitorju.
1
2
3
4
5
Verjetno bodo uËenci omenili tudi ≈mehanski« del prenosa (hoja do soπolca), ki je za prenos zelo oËiten. To je gotovo smiseln
odgovor. Pazite le, da na zvok ne bodo pozabili.
Podobno kot v prejπnjem primeru bodo uËenci omenili, da pismo potuje; torej ≈mehanski« del prenosa.
Radijski in televizijski valovi so potovanje elektriËne in magnetne motnje. Za natanËnejπe razloËevanje je bolje, Ëe namesto pojma
elektrika uporabimo pojem elektriËni tok. Presodite, kako natanËno so uËenci sposobni razlikovati med tema dvema pojmoma, in
ju smiselno uporabite.
V prvem pribliæku sta mobilnika povezana z valovi. V praksi pa ni tako, vmes so πe ojaËevalniki, sprejemniki, oddajniki, vËasih tudi
optiËni kabli. VeË o tem najdete v Ëlanku Telefon naπ vsakdanji.
RaËunalniki so lahko povezani tudi z optiËnimi kabli, po katerih potuje svetloba.
79