Naravoslovje 6 - Praktik

izmed obeh izbirnih poglavij in bi se lahko zgodilo, da bi morali to snov obdelati v poglavju, ki ga ne obravnavate.
Mislim, da bi imeli uËenci teæave s preskakovanjem nalog in izvedbo na drugih primerih.
1. Ali je delitev æivih bitij na πkodljiva in koristna upraviËena?
a) Komu povzroËajo πkodo πkodljivci? Narava πkodljivcev ne pozna. To je zelo antropocentriËno gledanje.
Do veËje πkode prihaja predvsem takrat, kadar ne upoπtevamo naravnih zakonitosti — kadar gojimo sorte, ki
niso primerne za naπe okolje, ali kadar od narave æelimo preveË (intenzivno kmetijstvo). Gnilobne bakterije
na primer resda uniËijo nekaj plodov, skrbijo pa za nenadomestljiv proces gnitja, preko katerega se vse
organske snovi vraËajo v kroæenje. O tem lahko razmiπljate ob ilustraciji na str. 104.
Rastline
3. Kako æivi bela omela?
a) Kam se vraπËajo korenine bele omele? Korenine se vraπËajo v vodovodne cevi, saj bela omela ne raste v
zemlji. Je zelene barve, iz Ëesar lahko uËenci sklepajo, da si hrano izdela sama.
Æivali
4. RaziπËi æivalstvo v visokodebelnem sadovnjaku.
Namen naloge je, da uËenci ugotovijo, da sadno drevje æivim bitjem daje hrano, bivaliπËe, zavetje in razglediπËe.
Pri vsakem pomenu poiπËite vsaj dve æivali.
»lovek
5. Poskusi si zamisliti æivljenje brez sladkorja, ki ga lahko pakiranega kupiπ v trgovini. Morda
lahko tako poskusiπ preæiveti en dan ali veË.
b) Kakπno vlogo je imel sadovnjak za ljudi pred stotimi leti? NekoË je bil sadovnjak za ljudi æivljenjskega
pomena. Sadje je hranljivo in bogato z vitamini. Ker niso poznali sladkorja, je bilo sadje tudi nadomestek
slaπËic. Iz njega so pripravljali sadne sokove, alkoholne pijaËe, kis ter suho sadje. Teh æivil vËasih ni bilo
mogoËe kupiti v trgovini. Sadje je presno ali predelano trajalo vse leto.
7. Opazuj spremembe jabolËnega soka.
Poskrbite, da uËenci razen sveæe iztisnjenega soka v higiensko neoporeËnih pogojih ne bodo niËesar
okuπali!
Vaja je namenjena spoznavanju alkoholnega vrenja, ki se zaËne v kozarcu odvijati æe po nekaj urah.
Glukozo lahko zaznamo kot sladek okus soka. Etanol lahko zaznamo po vonju, CO 2 pa priËne izhajati v
obliki mehurËkov. SproπËeno energijo zaznamo kot poviπanje temperature sadnega soka. Spreminja se tudi
bistrost soka. Po konËanem alkoholnem vrenju se sok popolnoma zbistri.
Ta proces se zaËne odvijati tudi v zelo zrelem sadju, ki moËno spremeni okus in vonj. Pod sadnim drevesom
je zelo zabavno opazovati ose ali metulje, ki zaradi zauæitja alkohola v zrelem sadju ne morejo leteti in se
prevraËajo. Poskusite!
c) Opazovanje kapljice jabolËnega moπta pod mikroskopom
V najboljπem primeru vidite velike kvasovke ter mnogo manjπe bakterije razliËnih oblik. Tisti, ki nimate
moænosti izvedbe te vaje, si lahko ogledate sliko na str. 108.
8. Alkoholno vrenje
Na lupini sadja so mikroorganizmi, ki ob stiskanju preidejo v sok. Ker je poln hranilnih snovi, priËnejo z razgradnjo,
pa tudi z mnoæitvijo.
115