Naravoslovje 6 - Praktik

azliËnimi nakloni hrapave povrπine, na katero pade svetloba (razprπeni lom). Razprπeni prehod svetlobe v
snov deluje podobno kot sipanje svetlobe v nehomogeni snovi. Taka telesa so prosojna.
»isto okensko steklo je po vseh kriterijih prozorno, pri plastiËnem ovitku za zvezke ali pri brezbarvni plastiËni
vreËki pa lahko zaidemo v teæave. »e skozi tako telo opazujemo oddaljene predmete, so prav gotovo
videti precej nerazloËni. Kadar prosojno telo, na primer pavs papir, poloæimo na podlago, bomo povsem
razloËno videli vse podrobnosti na njej. Bræ ko pa papir odmaknemo, je slika z druge strani zabrisana. Zato
je pri delitvi teles na prozorna in prosojna dobro, da doloËimo oddaljenost predmetov, ki jih bomo opazovali.
Predlagamo, da se odloËite za razdaljo med 5 in 10 cm.
DIDAKTI»NA-METODI»NA PRIPORO»ILA
1. Odgovori na vpraπanja! Pomagaj si z naravoslovnim znanjem iz preteklih let in s svojimi
izkuπnjami iz vsakdanjega æivljenja.
S to nalogo preverjamo znanje naravoslovja iz 4. in 5. razreda ter ugotavljamo, kako znajo uËenci izraziti
svoje vsakdanje izkuπnje. Vzpodbujamo tudi izraæanje domnev.
Od kod prihaja svetloba na Zemljo?
Svetloba prihaja s Sonca. Moæen pravilni odgovor zajema tudi zvezde in Luno. Vendar z zvezd prihaja tako
malo svetlobe, da praktiËno ne moremo govoriti o osvetljenosti zemeljskega povrπja (Ëe opazujemo s prostim
oËesom). Svetloba res prihaja iz smeri Lune, vendar Luna le odbija svetlobo, ki prihaja s Sonca.
Poimenuj nekaj teles, ki oddajajo svetlobo.
Sonce, zvezde, svetilke, ogenj, sveËke, bakle, kresniËke (æuæelke) …
»e uËenci navedejo Luno ali druga osvetljena telesa, ki odbijajo svetlobo, jim razloæimo, v Ëem je razlika.
Kako se svetloba πiri od svetila v prostor?
Svetloba se od svetila πiri na vse strani. (To velja za vsa nezasenËena svetila, ki za æarnico nimajo odbojnih
ogledal. Izjema so laserji in svetleËe diode (LED).)
S katerim Ëutilom zaznamo svetlobo?
Svetlobo zaznavamo z oËmi. Ta zaznava potuje iz oËesa po vidnem æivcu v moægane in πele tam nastane
obËutek, ki mu pravimo, da nekaj vidimo.
V katerih okoliπËinah vidimo predmete okoli sebe?
Telesa vidimo, Ëe so osvetljena ali Ëe sama oddajajo svetlobo in Ëe svetloba od njih prihaja v naπe oËi.
Kaj misliπ, zakaj se travne bilke leskeËejo, cvetni listi cvetic pa ne?
Travne bilke so bolj gladke od cvetnih listov.
Lesketanje nastane zaradi zelo gladkih povrπin. Pogosti vzrok so tudi kapljice rose.
To vpraπanje je namenjeno razmiπljanju, pozornemu opazovanju in domnevam. »e ne bomo naπli odgovora
na zaËetku poglavja, se k vpraπanju vrnemo na koncu.
Ali je pogled na pisan travnik skozi barvna oËala drugaËen kot brez njih? Poskusi pojasniti svoj odgovor.
Zbiramo domneve in vzpodbujamo razmiπljanje. K vpraπanju se lahko vrnemo ob zakljuËku naslednjega
poglavja.
Svetila in svetloba
2. Otroci leæijo na tleh in skozi svoje tulce opazujejo goreËo sveËko. Na ilustraciji je narisano, kako so
se razporedili. Priπla sta πe sosedova fanta. Tudi onadva bi rada opazovala sveËko skozi tulec. Kam naj se
uleæeta? Nariπi ju na gornjo ilustracijo.
83