Naravoslovje 6 - Praktik

deËem, zelenem in modrem. Tribarvni sistem zaznave omogoËajo tri vrste pigmentov v svetlobno obËutljivi
membrani Ëepkov v mreænici. Pravimo jim tudi barvni sprejemniki. Eden absorbira kratkovalovno podroËje z
vrhom pri ~450 nm (modra svetloba), drugi srednjevalovno (vrh pri ~550 nm, zelena svetloba) in tretji dolgovalovno
svetlobo (vrh pri ~620 nm, rdeËa svetloba). Absorpcija svetlobe v membrani Ëepkov sproæi elektriËni
signal, ki se po vidnem æivcu prenese v moægane. Zato pravimo, da so barvni sprejemniki aktivirani.
Celotna koliËina svetlobe, ki jo absorbira vsak od treh vrst barvnih sprejemnikov, pomeni deleæ modre,
zelene ali rdeËe svetlobe. Tako oko zmanjπa podatke od neskonËnega πtevila valovnih dolæin svetlobe na
zgolj tri podatke. Z njimi lahko tvori osem ekstremnih barvnih zaznav, ki so doloËene z razliËnimi kombinacijami
popolnoma aktiviranih barvnih sprejemnikov. Podatki o tem so zbrani v spodnji preglednici.
Tabela 1: Osem ekstremnih barvnih zaznav, ki jih daje tribarvni vidni sistem Ëloveπkega oËesa. Oznaka ≈1«
pomeni, da je barvni sprejemnik maksimalno aktiviran, oznaka ≈0« pa, da ni aktiviran.
Aktivacija barvnega sprejemnika
Celoten obËutek barve
rdeËi zeleni modri
1 1 1 bela
1 1 0 rumena
1 0 1 rdeËemodra (magenta)
0 1 1 modrozelena (cyan)
0 0 1 modra
0 1 0 zelena
1 0 0 rdeËa
0 0 0 Ërna
Pri opazovanju narave je praktiËno nemogoËe, da bi zaznali svetlobo tako, da bi bila ena od vrst svetlobnih
sprejemnikov v oËesu popolnoma neaktivirana. »e gornji preglednici dodamo πe podatek o koliËini
absorbirane svetlobe (kar ustreza stopnji aktivacije sprejemnika), dobimo vse moæne barvne zaznave oËesa.
Meπanje barv, ki se dogaja v moæganih, lahko prikaæemo z meπanjem svetlobe treh barv — rdeËe, zelene in
modre. Pri tem svetlobo dodajamo oz. seπtevamo. Te tri barve imenujemo osnovne barve svetlobe (aditivne
primarne barve). Zanje pogosto uporabljamo tudi kratico RGB (Red, Green, Blue). Sposobnost oËesa,
da ustrezno zazna in seπteje svetlobo osnovnih barv, lahko prikaæemo na dva naËina. Pri prvem izkoristimo
omejeno kotno loËljivost, pri drugem pa omejeno Ëasovno loËljivost oËesa. Omejeno kotno loËljivost izkoriπËajo
barvni zasloni katodnih cevi za televizijo in raËunalnike. Na notranji strani zaslona so majhne pike ali
Ërtice iz treh razliËnih luminiscenËnih snovi. V katodni cevi so tri elektronske puπke, ki prek natanËnega
usmerjevalnega sistema hkrati poπiljajo katodne æarke (curke elektronov) na te tri pike. Ena od njih zasveti
rdeËe, druga zeleno in tretja modro. Pike oz. Ërtice so zelo drobne in jih lahko vidimo πele z lupo. Njihovo
svetlobo oko sestavi v svetlobo ene skupne barve. Kadar pike slabo svetijo ali pa sploh ne, oko zazna
pomanjkanje svetlobe oziroma senco. Omejeno Ëasovno loËljivost oËesa izkoristimo pri poskusu z barvno
vrtavko. Vrtavko, ki je radialno pobarvana v izbranih barvah, zelo hitro zavrtimo. Pri dovolj hitrem vrtenju
oko seπteje barvne zaznave iz posameznih delov vrtavke in dobimo skupno barvo.
Barvni vid æivali je raziskan le pri nekaterih æivalskih vrstah. DoloËen je s πtevilom in vrsto barvnih Ëutnih celic
90