Naravoslovje 6 - Praktik

RAZLI»NI
sadovnjaki
Temeljne uËne vsebine Cvet in Plod so izvzete, ker je Sadovnjak izbirna vsebina. VkljuËene so v poglavje
Kaj vem o rastlinah. Tu je le oznaËena povezava z ikono.
OPERATIVNI CILJI
• Spoznajo pomen senoæetnih sadovnjakov in posledice njihovega krËenja.
• Spoznajo nekaj sort naπih sadnih dreves in njihove plodove.
• Spoznajo predstavnike druæine roænic.
• Dojamejo pomen velikih dreves za ptice (zavetje, hrana, prostor za gnezdenje).
• Ugotavljajo vlogo æivali pri razπirjanju rastlin.
• Spoznajo tipiËne predstavnike æivali v sadovnjaku (dvoæivke, æuæelke …).
• Znajo razlikovati med peËkatim, koπËiËastim in lupinastim sadjem.
• Spoznajo najpogostejπe vrste juænega sadja, ki je v prodaji pri nas.
Sadovnjaki so nasadi sadnega drevja. Poznamo zelo razliËne vrste sadovnjakov: senoæetne, plantaæne,
sadovnjake v naseljih.
Vrste sadovnjakov
• V starih visokodebelnih sadovnjakih, ki so pri nas πe vedno najpogostejπi, je sadno drevje vzgojeno
na sejancih (torej iz peËk). Ker je vsako seme zaradi spolnega razmnoæevanja nekoliko drugaËno, so tudi
drevesa razliËna. Taka drevesa so izredno visoka in dolgoæiva, saj semena vsebujejo veliko lastnosti izvornih,
divjih rastlin. Na gozdnih obronkih ali ob poteh lahko opazite lesnike — divje jablane. Zrastejo visoko, rodijo
pa za Ëeπnjo ali slivo velike plodove. V naπih gozdovih lahko opazite tudi divje hruπke — drobnice. Drobnice
imajo za Ëeπnjo velike kroglaste plodove. Prepoznamo jih po stebelnih trnih. ©e pogostejπe prebivalke naπih
niæinskih gozdov so divje Ëeπnje. Maja jih po bogato cvetoËih belih kroπnjah zlahka loËimo od ostalih dreves
v gozdu. Vsa iz semena vzgojena sadna drevesa v viπino lahko doseæejo veË kot 15 metrov, prve veje pa se
zaËnejo navadno πele nad dvema metroma. Roditi priËnejo πele po veË letih. Koreninski sistem se vraπËa
globoko, zato so drevesa dobro preskrbljena z vodo in minerali in ne potrebujejo opore. Ker korenine niso
soËne in so nameπËene bolj redko, so drevesa odpornejπa proti objedanju voluharjev. Debla so lahko debela
tudi pol metra. Zato take sadovnjake pogosto imenujemo tudi visokodebelni sadovnjaki.
Ker so drevesa velika, morajo biti posajena na redko. Pod njihovimi kroπnjami je dovolj svetlobe za uspevanje
travnika. Od tod izvira njihovo drugo poimenovanje: reËemo jim tudi senoæetni sadovnjaki.
Brez nege dreves ne bi bilo dobrega in obilnega pridelka sadja. V senoæetni sadovnjak ljudje zelo malo
posegamo. NekoË niso poznali umetnih zaπËitnih sredstev, kot jih poznamo danes. Uspevale so le takπne
sorte dreves, ki so bile prilagojene naπim podnebnim razmeram in odporne proti domaËim πkodljivcem.
V senoæetnem sadovnjaku zato πkropljenje proti πkodljivcem ni potrebno.
KoliËino pridelka poveËujemo le z zmernim obrezovanjem in gnojenjem. Obdelava je roËna, saj so drevesa
previsoka za strojno obdelavo. V literaturi takemu naËinu obdelovanja pravimo ekstenzivno kmetijstvo.
107