Naravoslovje 6 - Praktik

V postindustrijski dobi, v katero vstopamo, pa ljudje ponovno presegamo prepad med Ëlovekom in naravo.
V pradavnini je bil Ëlovek obdan z divjino in je imel zadoπËenje, ko je videl nekaj domaËega, kar je ustvaril
Ëlovek — kopje, ælico ali mreæo. Toda kot pravi McKibben (1989), se bomo ≈mi sami morali uriti, da ne
bi videli teh vzorcev. Ugodje, ki ga potrebujemo, je tisto neËloveπko (neantropogeno). Po malem se zdi, da
si vedno æelimo in cenimo tisto, Ëesar je malo. Danes je narava tisto, kar pojenja.«
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
UËenec naj prebere uvodno motivacijo (str. 8) in razmisli, kako je v svojem vsakdanu povezan z naravo.
Ogleda naj si fotografijo iz æivljenja papuanskih domorodcev in razmisli, kako se razlikuje od njegovega.
UËenec si ogleda ilustracijo podeæelske pokrajine (str. 9), na kateri so narisana vsa antropogena okolja, ki jih
obravnavamo v uËbeniku. UËenec naj ta okolja poiπËe, poimenuje in primerja z naravnimi okolji (reke, morja
in oceani, gozdovi, moËvirja, visokogorske trate …).
V poglavju smo se nauËili, da so polje, travnik, vrt, sadovnjak, vinograd, park in rastlinjak okolja, kjer ljudje
gojimo rastline. Spremenil in preoblikoval jih je Ëlovek s krËenjem naravnega okolja.
ZANIMIVOSTI
• Z zgodbo o kmeËki lastovki æelimo uËence poduËiti o tem, da so se tudi nekatere æivali in rastline prilagodile
spremenjenim æivljenjskim razmeram in bivanju v bliæini Ëloveπkih bivaliπË. Poleg kmeËke lastovke
so to πe golobi, vrabci, podgane, πËurki, pleveli itd.
• S kratko obravnavo Triglavskega narodnega parka æelimo uËence opozoriti na poslednje koπËke neokrnjene,
ohranjene narave v naπi bliæini. Ta tematika je v kurikulumu devetletke precej zanemarjena, zato si
jo prizadevamo integrirati v obstojeËi program.
ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA
Kaj je omogoËilo ljudem stalno naselitev na enem kraju?
Dokler so se ljudje preæivljali z lovom na æivali in nabiranjem plodov, so se neprestano selili za hrano. Z nastankom
poljedelstva in æivinoreje so nastale ugodne razmere za stalno naselitev na enem kraju.
STROKOVNA LITERATURA
• Anton Trstenjak: Ekoloπka psihologija. Problemi in perspektive. »GP Delo, 1984.
• Leslie Paul Thiele: Environmentalism for a New Millennium. Oxford University Press, 1999.
• Andrej Kirn: Okoljska (ekoloπka) etika. Abram, 1992.
• Bill McKibben: The End of Nature. Random House, 1989.
• E. Elstner in sod.: Narava v osrednji Evropi. DZS, 1993.
35