Naravoslovje 6 - Praktik

NEGOJENA
traviπËa
OPERATIVNI CILJI
• PouËijo se o pomenu negojenih travnikov za preæivetje nekaterih redkih rastlinskih in æivalskih vrst.
Negojena traviπËa so traviπËa, ki se vzdræujejo brez posredovanja Ëloveka. Ohranjajo se zato, ker gozd
(lesnate rastline) zaradi prevelike suπe, mraza ali vlage ne more uspevati. V Sloveniji jih najdemo nad gozdno
mejo in na poplavnih kraπkih poljih. Ker je podroËij, primernih za uspevanje takπnih travnikov, malo, so
redke tudi rastline in æivali, ki so tesneje vezane nanje. V alpskem svetu vse pogosteje s trganjem ogroæamo
redko rastlinje. Æiva bitja vlaænih travnikov so ogroæena zaradi sodobnih smernic izsuπevanja mokriπË kot
gospodarsko nekoristnega sveta.
Ogroæene rastline
Nad gozdno mejo:
• Planika (reËemo ji tudi oËnica) je ena najlepπih in najbolj znamenitih alpskih rastlin. Drobni cvetovi so
zdruæeni v socvetja. Zaradi trganja je postala redka in moËno ogroæena. Ohranila se je predvsem na
nedostopnih mestih. Planika je naπa prva zakonsko zavarovana rastlina.
• Kamniπko murko uvrπËamo med kukaviËevke. Zaradi lepih in po vaniliji diπeËih cvetov je priljubljena
rastlina visokogorskih trat. Kamniπka murka je slovenski endemit, saj uspeva le v Kamniπkih Alpah in
Karavankah med Koπuto in Peco.
• Arniko uvrπËamo med nebinovke (navidezni cvet je socvetje). Uspeva na gorskih paπnikih z malo
duπikovih spojin. Ogroæamo jo s trganjem, ker je priljubljena in dobro znana zdravilna rastlina.
• Kranjska lilija slovi po svojih lepih cvetovih, ki jih krasijo oranæni listi enotnega cvetnega odevala (perigona),
posuti s temnimi pegami. Razπirjena je od severovzhodne Italije do zahodne Bosne, v Sloveniji pa
ima srediπËe razπirjenosti. Uspeva predvsem na travnikih v viπjih legah. V tleh razvije Ëebule velikosti pesti.
Na vlaænih travnikih:
• Travniπka modra Ëebulica je pogosta predvsem na kraπkih poljih od Planinskega polja vzdolæ Dinarskega
gorovja do Albanije. Rada ima rastiπËa, ki jih v hladni polovici leta prekriva voda.
• Ilirski meËek pri nas uspeva na vlaænih travnikih v okolici Ljubljane in na Krasu. Na pogled je podoben
gladiolam, ki jih gojimo na vrtovih. Avtohtone oblike ≈gladiol« imenujemo meËki. Enako kot gojene
oblike v tleh razvije podzemni gomolj.
Na suhih traviπËih (stepah):
• VelikonoËnico uvrπËamo med kosmatince. Uspeva na suhih traviπËih. Ker so suha traviπËa pri nas redka, je
redko tudi stepsko rastlinstvo. Dodatno jo ogroæa trganje, πe posebej ker spomladi zacveti med prvimi.
68