Naravoslovje 6 - Praktik

KAJ VEM
o steblu
OPERATIVNI CILJI
• Spoznajo pomen stebla in osnovno razliko med olesenelim in zelnatim steblom.
• Spoznajo razliËne tipe stebel.
• Spoznajo razliËne poljπËine in njihove organe.
Po navadi je steblo nadzemni organ, ki se nadaljuje iz korenine. Od korenin prevzame prevajanje vode z
raztopljenimi mineralnimi snovmi, od listov pa prevajanje hranilnih snovi, nastalih pri fotosintezi, v vse dele
rastline. Osnovna vloga je tudi mehanska — steblo nosi liste, cvetove in plodove. Na vsakem konËnem delu
stebla je rastni vrπiËek, ki pa je brez varovala, kot ga ima koreninski vrπiËek. Varujejo ga namreË listi, ki nastajajo
takoj za konico rastnega vrπiËka. Ta pojav je najbolj izrazit pri zelju in ohrovtu, kjer je konËni brst zelo
odebeljen. Pri brstiËnem ohrovtu so odebeljeni stranski brsti. V rastnem vrπiËku je zarodno tkivo, ki tvori
celice, ki se v razvoju razliËno podaljπajo. V Ëlenkih je dolæinska rast izrazita, v kolencih pa ne. Iz kolenc
izraπËajo listi.
V steblih dvokaliËnic so æile nedovrπene in razporejene v krogu, v steblih enokaliËnic pa so dovrπene in
neurejeno razporejene.
Glede na olesenelost stebel loËimo lesnate in zelnate rastline. Stebla lesnatih rastlin vsebujejo lesna vlakna
in rastejo veË let. Glede na razvejanost stranskih poganjkov jih delimo na grme (glavno steblo ni izrazito; pri
dnu se moËno razveji) in drevesa (glavno steblo je praviloma eno samo in visoko (deblo); razvejitvi v zgornjem
delu rastline reËemo kroπnja).
Zelnate rastline imajo mehka, soËna stebla brez lesnih vlaken. Takπna stebla dosegajo trdnost z olesenelimi
stenami vodovodnega dela æil, sklerenhimatskimi ovoji okrog æil ali s samostojnimi trakovi mehanskih tkiv
(mrtva kopriva).
Glede na æivljenjsko dobo jih delimo na enoletnice (rastlina se razvije in semeni v istem letu), dvoletnice
(rastline prvo leto razvijejo vegetativne organe, semenijo in odmrejo pa v drugem letu) ter trajnice. Te imajo
navadno podzemna stebla, iz katerih vsako leto poæenejo nadzemni poganjki, ki — podobno kot pri enoletnicah
— v istem letu semenijo in propadejo.
Votlim, kolenËastim in nerazvejanim steblom trav, ki jih z listno noænico obdajajo listi, pravimo bil. »e so
stebla brez listov, kot pri regratu, jih imenujemo betev.
Tudi stebla lahko, podobno kot korenine, opravljajo πe razliËne dodatne naloge in so temu ustrezno prilagojena
— so preobraæena.
• Kadar opravljajo vlogo skladiπËenja hranilnih snovi, odebelijo podobno kot korenine in tvorijo kroglaste
odebelitve pod zemljo (ciklama, krompir). Zato jim reËemo stebelni gomolji. Steblo lahko odebeli tudi
nad zemljo (nadzemna koleraba).
• Kadar so podzemna odebeljena stebla podolgovata, vodoravno rastoËa, jih imenujemo korenike
(perunika, salomonov peËat, trobentica, πmarnica, smrdljivi bezeg …).
• VËasih se stebla preobrazijo skupaj z listi. V Ëebulah so moËno skrajπana v stebelni kroæec. Iz takega
kroæca navzgor izraπËajo mesnati preobraæeni listi, navzdol pa nadomestne korenine. Pri Ëebulicah so
lahko mesnati luskolisti razporejeni kroæno (Ëebula, zvonËek, amarilis …) ali pa izraπËajo posamiË (vrtni
160