Naravoslovje 6 - Praktik

More documents

Recommendations

Info

SLIKOVNI DOLO»EVALNI KLJU»I • J. Kurillo: Metulji Slovenije. DZS, 1992. • V. Eisenreich in sodelavci: Rastline in æivali okrog nas. DZS, 1993. • L. Mound: Æuæelke. MK, 1998 (zbirka Mali priroËnik). • B. Sket: Æivalstvo Slovenije. TZS, 2003. • M. »ervenka in sodelavci: Rastlinski svet Evrope. MK, 1988. 134
ELEKTRI»NI tok OPERATIVNI CILJI • Zvedo, da je za pogon elektriËnega toka po æicah potrebna elektriËna napetost. • Spoznajo razliËne galvanske elemente in njihove napetosti. • NauËijo se galvanske elemente zlagati v baterijo. • Spoznajo, da se za vzdræevanje elektriËnega toka po æicah porablja energija. • Spoznajo, da telesa, skozi katera teËe elektriËni tok, lahko opravljajo delo, grejejo ali svetijo. ElektriËni tok teËe po sklenjenih krogih. Tako kot za snovne in energijske tokove je tudi za elektriËni tok potrebna gonilna razlika 1 . ReËemo ji elektriËna napetost. Merimo jo v voltih (V). V zaËetku obravnave lahko elektriËno napetost opredelimo kot lastnost predmetov, ki poganjajo tok (izvirov elektriËnega toka): generatorjev, dinamov, baterij, akumulatorjev. Omreæna napetost pri nas je 230 V. Za zaËetno obravnavo so prikladnejπe baterije in akumulatorji, ker je napetost na njih napisana. Napetost akumulatorjev in baterij je odvisna od vrste snovi v njih in od πtevila galvanskih elementov, ki jih sestavljajo. Galvanski element je zgrajen iz dveh elektrod iz razliËnih snovi, med katerima je elektrolit. Elektrolit je trdna ali kapljevinasta snov, ki jo sestavljajo ioni (nabiti delci). Najpogostejπi elektrodi v galvanskih elementih sta cink in grafit, elektrolit pa kislina. Tak galvanski element ima napetost 1,5 V. V vsakdanjem æivljenju galvanskemu elementu reËemo kar baterija. »e pa se natanËno dræimo strokovne terminologije, je baterija sestavljena iz vsaj dveh galvanskih elementov. Z veËanjem πtevila galvanskih elementov v bateriji se veËa njena napetost. V galvanskih elementih potekajo kemijske reakcije. Na elektrodah nastaja nova snov. Ko je elektroda prekrita z novo snovjo, element ne more veË poganjati elektriËnega toka. V akumulatorjih z obrnjenim elektriËnim tokom povzroËimo, da poteËe obratna kemijska reakcija; tako se elektroda spet vrne v prvotno stanje. Dinamo in generator poganjata tok po æicah. ElektriËni tok teËe le, Ëe se dinamo ali generator vrtita. Za poganjanje elektriËnega toka po æicah se ≈porablja« energija. Ko v dinamo vlagamo delo, iz njega dobimo elektriËni tok. Obrnjeno pa deluje elektromotor. Vanj teËe elektriËni tok, motor pa opravlja delo. VeËina snovi se segreje, ko skoznje teËe elektriËni tok. To izkoristimo v elektriËnih peËeh, spajkalnikih. Zelo segreta kovina æari in oddaja svetlobo. Tako so narejene æarnice. ElektriËni tok teËe le, Ëe je elektriËni krog sklenjen. Vse naprave, ki so povezane v elektriËni krog, imajo vsaj dva prikljuËka. Ob nepravilni uporabi je elektriËni tok lahko nevaren. Za Ëloveka smrtno nevarni so tokovi, veËji od 30 mA. »e delamo z baterijami in akumulatorji ter nizkonapetostnimi izviri (do 40 V), tako visokih tokov ne moremo doseËi. Kljub temu vam obravnava snovi daje priloænost, da se z uËenci pogovorite o varni uporabi elektriËnih naprav. 1 Glejte poglavje Tokovi in energija. 135
Page 1 and 2:
Barbara MiheliË PriroËnik za uËi
Page 3 and 4:
Kazalo UVOD 4 Seznam vseh pripomoË
Page 5 and 6:
NADGRAJEVANJE IN DOPOLNJEVANJE TEMA
Page 7 and 8:
SEZNAM pripomoËkov »e ni oznaËen
Page 9 and 10:
9 POLJE IN NJIVA PREDMET ©TEVILO O
Page 11 and 12:
11 PREDMET ©TEVILO OPIS, OPOMBE PO
Page 13 and 14:
13 PREDMET ©TEVILO OPIS, OPOMBE PO
Page 15 and 16:
15 RASTLINJAK PREDMET ©TEVILO OPIS
Page 17 and 18:
17 PREDMET vejica vodenke, kozarec,
Page 19 and 20:
19 URE 1. VSEBINE Æiva in neæiva
Page 21 and 22:
21 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15.
Page 23 and 24:
23 URE VSEBINE NASLOV IN STRAN V U
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 34 and 35:
NARAVA in Ëlovek POJASNILO K NASLO
Page 37 and 38:
RAZISKUJEMO æivljenje na vrtu Obse
Page 39 and 40:
listi seme plod mo jajca. Rimljani
Page 41 and 42:
Æivali na vrtu Deæevniki æivijo
Page 43 and 44:
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
Page 45 and 46:
8. V spodnji uganki — osmerosmerk
Page 47 and 48:
Kamninam, ki nastanejo iz magme, pr
Page 49 and 50:
Apnenec je v æivalskem svetu pogos
Page 51 and 52:
opazujemo spremembe πe nekaj dni.
Page 54 and 55:
RASTLINE na polju OPERATIVNI CILJI
Page 56 and 57:
Razhudnikovke Paradiænik, krompir,
Page 58 and 59:
ÆIVALI na polju OPERATIVNI CILJI
Page 60 and 61:
ZANIMIVOSTI Zbrali smo zanimivejπe
Page 62 and 63:
Poskus ugotavljanja prisotnosti du
Page 64:
ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN
Page 67 and 68:
STROKOVNA LITERATURA • C. Gifford
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Skupina rastlin ZnaËilnosti cveta
Page 75 and 76:
ZAKAJ GOJIMO traviπËa OPERATIVNI
Page 77 and 78:
SOBIVANJE na traviπËih OPERATIVNI
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
SVETLOBA in telesa OPERATIVNI CILJI
Page 83 and 84: azliËnimi nakloni hrapave povrπin
Page 85 and 86: ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJAN
Page 87 and 88: KAK©NE barve je svetloba? OPERATIV
Page 89 and 90: Meje vidne svetlobe, tj. meje vidne
Page 91 and 92: (fotoreceptorjev) v njihovih oËeh.
Page 93 and 94: je nemogoËe izvesti z roko. Zaradi
Page 95 and 96: Pri tem vpraπanju priËakujemo, da
Page 97 and 98: Slika 6: Odbojnost barvnih povrπin
Page 99 and 100: ka. Uporabljali so razliËne prsti
Page 101 and 102: ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN
Page 103 and 104: To pomeni, da lahko pridobimo veË
Page 105: 9. Na kaj moramo paziti v gorah, π
Page 108 and 109: Lahko bi mu rekli tudi nepospeπeno
Page 110 and 111: 4. Obkroæi cvet, ki pripada skupin
Page 112 and 113: i) peËkato sadje j) jagodiËje Tu
Page 114 and 115: pridobivamo tudi iz æit in krompir
Page 116 and 117: 9. Izdelaj miselni vzorec o alkohol
Page 119 and 120: O VINSKI trti Za to izbirno poglavj
Page 121 and 122: ÆIVA BITJA v vinogradu OPERATIVNI
Page 123 and 124: VINOGRADNI©TVO in vinarstvo OPERAT
Page 126 and 127: ÆIVA meja OPERATIVNI CILJI • Spo
Page 128 and 129: povzroËila nenadomestljivo πkodo.
Page 130 and 131: poglavjem TraviπËa (podpoglavje G
Page 132 and 133: ÆIVA MEJA je veË kot le meja UËe
Page 136 and 137: DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
Page 138 and 139: PARKI OPERATIVNI CILJI • Seznanij
Page 140: naseljih. Organizirate lahko tudi p
Page 143 and 144: TOKOVI in energija OPERATIVNI CILJI
Page 145 and 146: 2. a) V uËbeniku na straneh 42 in
Page 147 and 148: Pojasni izid poskusa. V razlagi upo
Page 149: SKRB za sobne rastline OPERATIVNI C
Page 152 and 153: POGOJI za rast rastlin OPERATIVNI C
Page 154 and 155: 1. a) Opazovanje zgradbe razliËnih
Page 156 and 157: KAJ VEM o koreninah OPERATIVNI CILJ
Page 158 and 159: VeËina uËencev misli, da korenine
Page 160 and 161: KAJ VEM o steblu OPERATIVNI CILJI
Page 162 and 163: 3. Po Ëem se steblo loËi od koren
Page 164 and 165: 1. Opazuj raznolikost listov • Og
Page 166 and 167: DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
Page 168 and 169: Nadomestne korenine. Nadomestne so
Page 170 and 171: ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN
show all

Naravoslovje 6 - Praktik

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?