Naravoslovje 6 - Praktik

Apnenec je v æivalskem svetu pogost gradbeni material. Lupine πkoljk so iz apnenca. Rastejo poËasi, in ker v
njih ni luknjic, so zelo trdne. V gradbeniπtvu uporabljamo apno in cement za izdelavo malte in betona.
Beton je odporen proti vodi, zato ga uporabljamo za zunanje dele zgradb. Malta je slabo odporna proti
vodi, zato jo uporabljamo le v suhih prostorih kot vezivo med zidaki ali za omete.
Malta in beton se dodobra strdita πele po nekaj tednih. Za strjevanje potrebujeta plin ogljikov dioksid, ki je
na voljo iz zraka. Beton potrebuje pri strjevanju poleg ogljikovega dioksida tudi vodo.
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
Tako kot druge predmete tudi kamne najprej pogledamo, potipamo, vËasih razimo s trdim predmetom.
Najprej poskuπamo doloËiti razlike med kamni na pogled, otip in po trdoti.
Na pogled ocenimo barvo kamnov pri naravni svetlobi. Nekateri, na primer kamena strela, so lahko
brezbarvni.
Za mineral je znaËilna tudi barva, ki jo ima Ërta na trdi hrapavi podlagi — na primer na hrapavi beli porcelanasti
ploπËici. VËasih sta lahko dva enaka minerala zaradi primesi ali razliËnih pogojev nastanka razliËne barve, a se
barvi Ërt ujemata.
Glede na to, koliko svetlobe prepuπËa mineral, je lahko prozoren, prosojen ali neprozoren. Podobna lastnost
mineralov je sijaj, ki je odvisen od povrπinske strukture (gladkosti) in prosojnosti minerala. Kamena sol ima na
primer masten sijaj, muskovit ima bisernega, kalcit steklastega in opal mavriËni sijaj.
Pri tipanju kamnov lahko poleg povrπinske teksture doloËimo tudi fizikalne lastnosti, kot sta toplotna prevodnost
in toplotna kapaciteta. Tako so kovine na otip hladne, les pa je toplejπi, Ëeprav sta imela oba vzorca
enako temperaturo, ko smo se ju dotaknili. Podobno razliko opazimo, ko potipamo kos granita ali marmorja
in kos luknjiËave kamnine, na primer krede ali ægane gline.
Ali s kredo lahko piπemo po voπËeni sveËi?
Da! Kreda je trπa od voska in v njem pusti razo.
Kaj pa s svinËnikom?
Tudi svinËnik je trπi od voska, zato ga razi. Ker je papir trπi od svinËnika, svinËnik na njem pusti Ërto.
Zakaj lahko s svincem piπemo po papirju?
Svinec je zelo mehak mineral, celo mehkejπi od nohta, zato pusti na belem papirju temno Ërto. Tudi bela krpa,
s katero podrgnemo po svincu, postane tam temna.
S Ëim steklar reæe steklo?
Steklo reæemo z diamantno konico. Pogosto imajo noæi za steklo kolesce, ki ima na obodu prilepljene koπËke
diamanta. To si lahko ogledamo pod lupo. PouËen bi bil obisk pri steklarju, ki bi lahko razloæil naËine rezanja
in bruπenja stekla. Plakat!
S takimi in podobnimi vpraπanji utrdimo poznavanje razlike med Ërto in razo, kar je pomembno za
razumevanje trdote.
Kako razvrπËamo kamne po trdoti?
Pri tej dejavnosti si sami doloËimo trdotno lestvico, ki je lahko tudi drugaËna od tiste, ki je predlagana v
delovnem zvezku (noht, baker, æelezo). Ko smo doloËili primerke, ki jih æebelj razi in ki pustijo Ërto na bakreni
ploπËi, jih lahko razvrstimo po trdoti znotraj te skupine tako, da razimo recimo prvega ob drugega. Tisti predmet,
na katerem ostane Ërta, je trπi.
Primerek, ki je trπi od nohta in mehkejπi od bakra, bo na nohtu pustil razo, na bakru pa Ërto.
Ker ima naπa trdotna lestvica tri stopnje, smo vzorce razvrstili v πtiri skupine (mehkejπe od nohta, trπe od nohta
in mehkejπe od bakra, trπe od bakra in mehkejπe od æeleza, trπe od æeleza).
Teæave lahko nastopijo zaradi primesi, ki jih pogosto vsebujejo vzorci kamnin. V mehki kredi so lahko koπËki
49