Naravoslovje 6 - Praktik

obËutek mraza in vroËine. Vemo, da nas bolj zebe, Ëe se kopamo v hladnejπi vodi, Ëe je zrak okoli nas hladnejπi
ali pa Ëe imamo zviπano telesno temperaturo. Fizikalna veliËina, s katero predvsem v napravah opisujemo,
koliko energije se pretaka, je moË. Pove, koliko energije se je v eni sekundi preneslo. Enota za moË je
J/s ali W.
Toplotni tok spontano teËe, dokler se temperaturi med mestoma, med katerima teËe, ne izenaËita. Toplotni
tok teËe, dokler obstaja gonilna razlika. Mesto, od katerega teËe toplota, se ohlaja, Ëe prenesene toplote
ne nadomeπËamo, Ëe torej ne vzdræujemo gonilne razlike. Gonilno razliko vzdræujemo tako, da toplejπe
mesto segrevamo (peËi, kuhalniki).
Snovi razliËno dobro prevajajo toploto. Fizikalna veliËina, s katero opiπemo to lastnost snovi, je toplotna
prevodnost. Pove, koliko toplote steËe skozi 1 m 2 veliko ploskev 1 m debele snovi pri temperaturni razliki
1 K. Enota zanjo je W/mK. Snovi z veliko toplotno prevodnostjo so toplotni prevodniki, snovi z majhno
toplotno prevodnostjo pa toplotni izolatorji.
Znanje o tokovih in energiji se skozi vertikalo v drugi triadi nadgrajuje. UËenci izhajajo iz konkretnih opazovanj
snovnih tokov (tok vode, vodovodna in centralna kurjava) in prehajajo do posploπitev. Sploπna spoznanja
o snovnih tokovih prenaπajo na energijske tokove.
UËenci æe pri predmetu Naravoslovje in tehnika spoznajo tok tekoËine. V Ëetrtem razredu spoznajo rezervoar
(zbiralnik, hram) in njegov namen, naËrtujejo, gradijo ter preizkuπajo korita in cevi, opiπejo vodovodno
in toplovodno omreæje ter spoznajo, da tekoËa voda lahko kaj poganja. V petem razredu konkretna spoznanja
posploπijo; vedo, da kapljevine teËejo, in z opazovanjem pridejo do spoznanja, da tok poganja razlika
tlakov. Spoznajo zglede Ërpalk in merilnike tlaka. Iz izkuπenj povedo, da lahko tok ene snovi prenaπa s seboj
tok druge snovi. V πestem razredu k prejπnjemu znanju o tokovih kapljevin dodajo spoznanje, da tokove
uravnavamo (reguliramo) ali ustavimo z zapornicami in pipami. Razmiπljajo o prehranjevanju kot o neke
vrste snovnem toku skozi telo, ki s seboj nosi energijo, o topli vodi, gorivih in zraËnih ter vodnih tokovih, ki
— podobno kot hrana — prenaπajo energijo. Zakonitosti tokov spoznajo na konkretnih snovnih tokovih in
znanje prenaπajo na abstraktnejπe energijske tokove.
V Ëetrtem razredu razloËujejo snovi po tem, kako dobro prevajajo toploto; delijo jih na toplotne prevodnike
in izolatorje. V petem razredu zaËnejo razloËevati med temperaturo in toploto, ozavestijo spoznanje, da
toplota teËe vedno le z mesta z viπjo temperaturo k mestu z niæjo temperaturo. V πestem razredu se
zaËnejo spraπevati o velikosti toplotnega toka in zbirajo izkuπnje o tem, da je velikost toplotnega toka
odvisna tudi od temperaturne razlike.
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
1. S puπËicami oznaËi pot vode od oblakov do paradiænika v rastlinjaku.
Kam teËe voda? Navzdol.
Kakπno vlogo ima pipa na cevi? S pipo ustavimo ali reguliramo (zmanjπamo, zveËamo) tok vode. »e
bodo otroci odgovorili, da s pipo odpremo ali zapremo vodo, jih s podvpraπanji usmerimo tako, da
bodo v odgovoru znali uporabiti pojem tok vode.
Kaj bi morali sistemu za oskrbo rastlinjaka z vodo dodati, da bi ga lahko uporabili tudi za namakanje
trave nad rastlinjakom? Vodno Ërpalko.
1
NatanËnejπi opis pojava je bolj zapleten. Zamislimo si, da segrevamo enaki koliËini vode z enako zaËetno temperaturo na razliËno
vroËih ploπËah do vretja. Voda na toplejπi ploπËi se bo hitreje segrela. Vanjo je v krajπem Ëasu pritekla toplota, ki je potrebna za
segretje do vretja; toplotni tok vanjo je bil veËji. Toplotni tok je pri enakih drugih razmerah odvisen samo od razlike temperatur.
Med poskusom se temperatura ploπËe ne spreminja, spreminja pa se temperatura vode in s tem tudi razlika temperatur. Torej pri
poskusu primerjamo dva toplotna tokova, ki se med poskusom spreminjata.
144