Naravoslovje 6 - Praktik

More documents

Recommendations

Info

ÆIVALI traviπË OPERATIVNI CILJI • Spoznajo znaËilne travniπke æivali. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA TraviπËa niso pomembna le za pridelavo krme za vzrejo govedi. S spoznavanjem æivali traviπË lahko z uËenci spoznate celo paleto pomenov za æiva bitja. Spoznajo lahko, kdo in na kakπen naËin ≈kmetuje« na naravnih traviπËih, kamor ljudje ne posegamo. Otroci zagotovo poznajo vsaj nekaj predstavnikov travniπkih æivali. Znanje poskusite nadgraditi tako, da preuËujete njihovo vlogo na travniku. Po vzoru uËbenika lahko æivali delite na tiste, ki se na travniku hranijo (rastlinojedce, mesojedce) ali ki po naravni poti traviπËa gnojijo, zraËijo, sejejo semena, opraπujejo cvetove ali uravnavajo πtevilnost πkodljivcev. Æivali lahko nalovite tako, da na travniku izkopljete dve luknji velikosti kozarca za vlaganje in ju prekrijete tako, da bo na robu ostala πpranja za prehod æuæelk. V eno jamico odloæite gnijoËe meso, v drugo odpadno zelenjavo. V naslednjih dneh si oglejte, katere æivali so se priπle hranit. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA 1. Napiπi nekaj æivali traviπË, ki niso omenjene v uËbeniku. RdeËi lazar, veliki vrtni polæ, osasti pajek, navadna striga, rdeËepikasta slinarica, njivski Ëmrlj, lastoviËar … 2. Zaradi opuπËanja koπnje se danes mnogo travnikov zaraπËa. Kakπne posledice ima to lahko za æivali? Skuπaj napovedati posledice. Travniπke rastline zamenjajo gozdne, zato se æivljenjski prostor travniπkih æivali skrËi. STROKOVNA LITERATURA • M. Chinery: 1000 idej za naravoslovce. MK, 1989. • I. BoæiË: PtiËi Slovenije. Lovska zveza Slovenije, 1983. • A. Gogala in sodelavci: Æuæelke — uspeπnost mnoæiËnosti. Prirodoslovni muzej Slovenije, 1992. • E. Cevc: »ebelarski muzej Slovenije. Muzeji radovljiπke obËine, 1998. • B. Sket: Æivalstvo Slovenije. TZS, 2003. • W. in D. Eisenreich: Rastline in æivali okrog nas. DZS, 1993. • L. Mound, S. Brooks: Æuæelke — mali priroËnik. MK, 1998. • J. Zpevak: Æuæelke. Zaloæba Obzorja, 2001 (zbirka Spoznavajmo naravo). • L. Howell: Svet rastlin in æivali. TZS, 2003. • S. Bezuel: Mladi Robinzon na deæeli. MK, 1998. • C. Young: PoiπËi æivali. TZS, 1996. 74
ZAKAJ GOJIMO traviπËa OPERATIVNI CILJI • Spoznajo glavne sestavine mleka in kisanje mleka. • Razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih æivali. V tem poglavju boste z uËenci spoznavali pomen traviπË za ljudi. Verjetno so æe poskusili regratovo solato ali pili Ëaj iz materine duπice, grabili seno oz. æveËili liste kislice. NajveËji pomen pa imajo traviπËa za pridelavo krme za paπno æivino: govedo, konje, ovce, koze. Predelava mleka Mleko je tekoËina znaËilnega okusa, ki jo izloËajo mleËne æleze vseh sesalcev; z mlekom so mladiËu zagotovljene vse potrebne hranilne snovi. Zato ima zelo zapleteno sestavo (sladkorji, maπËobe, beljakovine, vitamini, obrambne snovi, kalcij, fosfor). Ljudje so se v dolgi zgodovini nauËili izkoriπËati mleko razliËnih æivali, kar je danes preraslo v obseæno mlekarsko predelavo. Zgodovina predelave mleka sega v peto tisoËletje pr. n. πt., ko so ljudje udomaËili krave, koze, ovce, bivole in konje. Najbolj razπirjena molzna æival je krava. Ker je mleko hitro pokvarljivo æivilo, so se ljudje hitro sreËali z njegovo predelavo, sprva bolj nakljuËno, kasneje pa vedno bolj naËrtovano. Danes mleku z razliËnimi tehnoloπkimi postopki poveËujemo obstojnost in pripravljamo celo paleto mleËnih izdelkov: pasterizirano in sterilizirano mleko, jogurte, sire, smetano, maslo, sladolede … Sveæe mleko vsebuje v 1 ml od 100 do veË milijonov razliËnih mikroorganizmov. Prevladujejo bakterije, prisotne pa so tudi kvasovke in plesni. V mleko pridejo ob molæi. Nekateri od teh mikroorganizmov so koristni. Te v obliki cepiv (kultur) uporabljamo za pripravo fermentiranih mleËnih izdelkov. V mleku so tudi mikroorganizmi, ki mleko pokvarijo, lahko pa tudi πkodujejo zdravju. Osnova vse tehnoloπke predelave mleka je pasterizacija. Mleko iz zbiralnic pripeljejo v mleËne obrate, kjer ga najprej skladiπËijo na 4 °C. ZaËetek predelave je predgretje na 45—60 °C. Mleku odstranijo neprijetne vonjave (ga dezodorirajo), ki so veËinoma vezane v maπËobah. Nato mleko tipizirajo — posnamejo toliko maπËobe, da dobijo natanËno 3.2, 1.6 ali 0.5 % maπËobe. Tipizirano mleko nato zopet ohladijo na 4 °C in ga polnijo v embalaæo ali pa ga ohladijo na 40—42 °C ter mu dodajo mikroorganizme, ki ga predelajo v fermentirano mleko. Fermentirano mleko so tisti mleËni izdelki, ki jih dobimo z dodatkom in aktivnostjo tipiËnih mikroorganizmov (najpogosteje so to mleËnokislinske bakterije). Mikroorganizmi pridobivajo energijo z encimsko razgradnjo (fermentacijo) laktoze v mleËno kislino. Ta zniæa pH-vrednost mleka in povzroËi koagulacijo kazeina. Te organizme navadno πe æive zauæijemo skupaj z izdelkom. Fermentirani mleËni izdelki se razlikujejo po vrstah mleka, iz katerega so nastali, in po vrstah mikroorganizmov. Z mleËnokislinsko fermentacijo pridobivamo fermentirane vrste mleka, kislo smetano in sir. ProbiotiËni mleËni izdelki so fermentirano mleko, ki mu dodamo mleËnokislinske bakterije; te se naselijo tudi v Ëlovekovih prebavilih, kjer ugodno vplivajo na prebavo, poËutje, zavirajo pa tudi delovanje patogenih bakterij. 75
Page 1 and 2:
Barbara MiheliË PriroËnik za uËi
Page 3 and 4:
Kazalo UVOD 4 Seznam vseh pripomoË
Page 5 and 6:
NADGRAJEVANJE IN DOPOLNJEVANJE TEMA
Page 7 and 8:
SEZNAM pripomoËkov »e ni oznaËen
Page 9 and 10:
9 POLJE IN NJIVA PREDMET ©TEVILO O
Page 11 and 12:
11 PREDMET ©TEVILO OPIS, OPOMBE PO
Page 13 and 14:
13 PREDMET ©TEVILO OPIS, OPOMBE PO
Page 15 and 16:
15 RASTLINJAK PREDMET ©TEVILO OPIS
Page 17 and 18:
17 PREDMET vejica vodenke, kozarec,
Page 19 and 20:
19 URE 1. VSEBINE Æiva in neæiva
Page 21 and 22:
21 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15.
Page 23 and 24: 23 URE VSEBINE NASLOV IN STRAN V U
Page 34 and 35: NARAVA in Ëlovek POJASNILO K NASLO
Page 37 and 38: RAZISKUJEMO æivljenje na vrtu Obse
Page 39 and 40: listi seme plod mo jajca. Rimljani
Page 41 and 42: Æivali na vrtu Deæevniki æivijo
Page 43 and 44: DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
Page 45 and 46: 8. V spodnji uganki — osmerosmerk
Page 47 and 48: Kamninam, ki nastanejo iz magme, pr
Page 49 and 50: Apnenec je v æivalskem svetu pogos
Page 51 and 52: opazujemo spremembe πe nekaj dni.
Page 54 and 55: RASTLINE na polju OPERATIVNI CILJI
Page 56 and 57: Razhudnikovke Paradiænik, krompir,
Page 58 and 59: ÆIVALI na polju OPERATIVNI CILJI
Page 60 and 61: ZANIMIVOSTI Zbrali smo zanimivejπe
Page 62 and 63: Poskus ugotavljanja prisotnosti du
Page 64: ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN
Page 67 and 68: STROKOVNA LITERATURA • C. Gifford
Page 73: Skupina rastlin ZnaËilnosti cveta
Page 77 and 78: SOBIVANJE na traviπËih OPERATIVNI
Page 81 and 82: SVETLOBA in telesa OPERATIVNI CILJI
Page 83 and 84: azliËnimi nakloni hrapave povrπin
Page 85 and 86: ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJAN
Page 87 and 88: KAK©NE barve je svetloba? OPERATIV
Page 89 and 90: Meje vidne svetlobe, tj. meje vidne
Page 91 and 92: (fotoreceptorjev) v njihovih oËeh.
Page 93 and 94: je nemogoËe izvesti z roko. Zaradi
Page 95 and 96: Pri tem vpraπanju priËakujemo, da
Page 97 and 98: Slika 6: Odbojnost barvnih povrπin
Page 99 and 100: ka. Uporabljali so razliËne prsti
Page 101 and 102: ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN
Page 103 and 104: To pomeni, da lahko pridobimo veË
Page 105: 9. Na kaj moramo paziti v gorah, π
Page 108 and 109: Lahko bi mu rekli tudi nepospeπeno
Page 110 and 111: 4. Obkroæi cvet, ki pripada skupin
Page 112 and 113: i) peËkato sadje j) jagodiËje Tu
Page 114 and 115: pridobivamo tudi iz æit in krompir
Page 116 and 117: 9. Izdelaj miselni vzorec o alkohol
Page 119 and 120: O VINSKI trti Za to izbirno poglavj
Page 121 and 122: ÆIVA BITJA v vinogradu OPERATIVNI
Page 123 and 124: VINOGRADNI©TVO in vinarstvo OPERAT
Page 126 and 127:
ÆIVA meja OPERATIVNI CILJI • Spo
Page 128 and 129:
povzroËila nenadomestljivo πkodo.
Page 130 and 131:
poglavjem TraviπËa (podpoglavje G
Page 132 and 133:
ÆIVA MEJA je veË kot le meja UËe
Page 134 and 135:
SLIKOVNI DOLO»EVALNI KLJU»I • J
Page 136 and 137:
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
Page 138 and 139:
PARKI OPERATIVNI CILJI • Seznanij
Page 140:
naseljih. Organizirate lahko tudi p
Page 143 and 144:
TOKOVI in energija OPERATIVNI CILJI
Page 145 and 146:
2. a) V uËbeniku na straneh 42 in
Page 147 and 148:
Pojasni izid poskusa. V razlagi upo
Page 149:
SKRB za sobne rastline OPERATIVNI C
Page 152 and 153:
POGOJI za rast rastlin OPERATIVNI C
Page 154 and 155:
1. a) Opazovanje zgradbe razliËnih
Page 156 and 157:
KAJ VEM o koreninah OPERATIVNI CILJ
Page 158 and 159:
VeËina uËencev misli, da korenine
Page 160 and 161:
KAJ VEM o steblu OPERATIVNI CILJI
Page 162 and 163:
3. Po Ëem se steblo loËi od koren
Page 164 and 165:
1. Opazuj raznolikost listov • Og
Page 166 and 167:
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
Page 168 and 169:
Nadomestne korenine. Nadomestne so
Page 170 and 171:
ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJAN
show all

Naravoslovje 6 - Praktik

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?