Naravoslovje 6 - Praktik

PARKI
OPERATIVNI CILJI
• Seznanijo se z najpogostejπimi okrasnimi grmi in drevesi zelenic in parkov.
• Spoznajo najpogostejπe ptice, ki se Ëez zimo zadræujejo ob krmilnicah in gnezdiπËih.
Parki so velike ozelenitvene povrπine, na katerih se prepletajo zelenice, æive meje, nasadi okrasnih grmov in
dreves ter gredice s cvetlicami. Najdemo jih veËinoma v mestih, pa tudi na podeæelju (nekdanji grajski,
samostanski parki). Namenjeni so predvsem sproπËanju in rekreaciji ljudi, poleg tega pa rastline v njih
izboljπujejo tudi kakovost zraka. Parki so pomembni tudi kot æivljenjski prostor πtevilnih rastlin in æivali. Po
nemπkih priporoËilih naj bi zelene povrπine na prebivalca v mestu znaπale 13 m 2 , od tega 7 m 2 v obliki
parkov.
Mesta so se razvijala in πirila postopoma s civilizacijo. Prvi razmah mest je prinesel razvoj industrije.
Slovenska mesta so v svetovnem oziru majhna. Danes poznamo veËmilijonska mesta, kjer na majhni
povrπini æivi ali dela veliko ljudi. Zaradi tega je gost tudi promet. Med veË deset nadstropij visokimi stolpnicami
iz betona in stekla se vijejo asfaltne ceste, ki se zlivajo s ploËniki. Takπna tla ne zadræujejo in ne vpijajo
vode, kar moËno vpliva na klimo v mestu. Zelene povrπine se ne segrevajo tako moËno kot asfaltne,
izboljπujejo kakovost zraka, odstranjujejo praπne delce, zmanjπujejo temperaturo zraka, zadræujejo in oddajajo
zraËno vlago ter s tem vnaπajo dobrodejno sveæino. Modernejπi naËini ozelenitve (zelene strehe in
balkoni) in poæivitve mest kaæejo na to, da je doæivljanje lepot narave za ljudi izrednega pomena.
Ker so ljudje v neokrnjeni naravi spoznali blagodejne uËinke zelenja, so ga na razliËne naËine poskusili prenesti
tudi v mesta. Ljudje v parku iπËejo predvsem sprostitev. Nekateri uæivajo v πportu, druge sprosti sprehod
ali pa opazovanje æivali in rastlin v parku.
Sprva so bili parki namenjeni le oddihu plemstva, v 18. stoletju pa so postali dostopni vsem.
Zgodovina parkov
Danaπnje znaËilnosti parkov izhajajo iz njihove stoletne preteklosti. Znameniti zgodovinski vrtovi in parki so
bili namenjeni samo oddihu plemstva. Odlikovala jih je bogata arhitekturna vrednost in dovrπenost.
Nastajali so iz povsem drugaËnih potreb kot danes. V sodobnih parkih lahko opazimo predvsem dva sloga.
Zgodnejπi slog izvira iz Francije. Za tako imenovane francoske parke je znaËilna velika vrtnarska
dovrπenost nasadov. Rastlinje je natanËno postriæeno in oblikovano v raznolike pravilne geometrijske oblike,
ki jih omejuje le domiπljija.
V 18. stoletju sta angleπka mojstra William Kent ter Lancelot Brown uvedla nov — angleπki slog parka.
Parke sta zasnovala kot prostrane povrπine travnikov, dreves ter potokov in jezerc. Bistvena je postala
ohranitev nedotaknjene narave, zato so v teh parkih dovoljeni le manjπi posegi in spremembe, rastline pa
po veËini ohranijo naravno rast. Namenjeni so bili πirπi javnosti, predvsem meπËanom.
138