Naravoslovje 6 - Praktik

Æivali na vrtu
Deæevniki æivijo v prsti in ob deæju prilezejo na povrπje. Dolgi so od 2,5 do 40 centimetrov. Njihovo telo je
valjasto in Ëlenjeno. Na Ëlenkih imajo kratke πËetine, s katerimi si pomagajo pri premikanju. Na prednjem
delu telesa imajo odrasli deæevniki vidno ælezno odebelitev (sedlo), ki izloËa sluz, s katerim se deæevnika
med parjenjem ovijeta in izmenjata spermo. Sluz je pomembna tudi za tvorjenje kokonov, v katerih so
jajËeca. Deæevniki so dvospolniki. Koristni so pri tvorbi plodnih tal. S poæiranjem zemlje si rijejo rove in
tako meπajo prst ter jo prezraËujejo. Deæevniki so tudi pomembni razkrojevalci. Poæirajo organske in
mineralne snovi, ki se v njihovih prebavilih veæejo, obogatijo s kalcijevimi ioni ter tako izboljπujejo sestavo
ter strukturo tal.
Navadna krastaËa je dvoæivka. Æivljenjski prostor veËine dvoæivk so stojeËe in poËasi tekoËe vode ter bolj ali
manj oddaljena okolica teh voda. Vse æivljenje uporabljajo veËinoma iste vode, kjer se mrestijo, ter prostor,
kjer preæivijo poletje in zimo. VeËina vrst dvoæivk na svoji poti med vodo, kjer se zadræujejo spomladi, ter poletnim
in zimskim prostorom prehodi razdalje do nekaj kilometrov. Pri tem so vËasih prisiljene preËkati poti in
ceste, kjer jih nato vidimo povoæene. Navadne krastaËe ne skaËejo, temveË lezejo in so zato poËasne. Za
preËkanje 7 metrov πiroke ceste porabijo 15 do 20 minut. Njihova poËasnost je poleg mnoæiËnih in dolgih
selitev vzrok za to, da jih promet ogroæa.
KrastaËa ima dve veliki zauπesni strupni ælezi in veË manjπih strupnih ælez, razporejenih po povrπini bradaviËaste
rjave koæe. Strup jo varuje pred plenilci. KrastaËe se prehranjujejo preteæno z æuæelkami, polæi in
deæevniki.
Mravlje so druæbene æuæelke, ki æivijo v velikih druæinah, v katerih je delo porazdeljeno. DoloËene skupine
æivali opravljajo natanËno doloËeno delo (ene branijo mravljiπËe, druge prinaπajo hrano, tretje skrbijo za
matico, Ëetrte za jajËeca, pete za zarod …). V eni koloniji æivi veË 100 000 delavk. Zimo preæivijo otrple v
mravljiπËih. Mravlje se prehranjujejo preteæno z æuæelkami. Na dan lahko v mravljiπËe prinesejo do 100 000
razliËnih æuæelk. Liæejo tudi sladke izloËke listnih uπi, ki jih v ta namen gojijo na rastlinah. Mravlje rahljajo in
zraËijo tla, vnaπajo tja organske snovi in odnaπajo mineralne snovi na povrπje (meπanje plasti).
Listna uπ je drobna æuæelka, ki ima ustne dele preoblikovane v sesalo. Uπi se v velikem πtevilu zberejo na
povrπini rastline in sesajo rastlinske sokove. Na koncu hruπkastega zadka imajo dve cevki (sifona), iz katerih
izloËajo odveËne sladkorje v obliki medene rose, ki jo liæejo mravlje.
Pikapolonica je hroπË, ki je zelo priljubljen med ljudmi, ker naj bi prinaπal sreËo. Hrani se z liËinkami in
odraslimi listnimi uπmi, kaparji, poæira plesni in medeno roso. Kadar se pikapolonice moËno namnoæijo,
objedajo tudi liste.
Na vrtu lahko v vseh letnih Ëasih opazujemo taπËico. »elo, grlo in prsi ima oranæno rdeËe barve, po hrbtu
in repu pa je rjava. V podrasti si splete majhno gnezdo, kjer ima letno 2 legli. Prehranjuje se z æuæelkami,
liËinkami in razliËnimi soËnimi plodovi.
Veliki vrtni polæ ima apnenËasto hiπico, visoko do 5 centimetrov. Polæi so dvospolniki (hermafroditi). Med
veËurnim parjenjem se dotikajo s podplati in tipalkami ter si izmenjajo semenËeca. V majhno luknjico v
zemlji polæ odloæi 30—60 jajËec. Mladi polæki najprej pojejo lupino jajËeca, nato pa se zaËnejo prehranjevati
z rastlinami tako kot njihovi starπi. Njegova prava domovina je juæna in jugovzhodna Evropa. Veliki vrtni
polæ velja za delikateso, zato ga je Ëlovek razπiril tudi po osrednji Evropi. V Franciji so polæi nacionalna jed.
Gosenice metuljev so razliËnih oblik in barv. Nekatere so æivih, svarilnih barv, druge so obarvane z na
zunaj prikritimi toni. Æivljenjski krog metulja se zaËne z odlaganjem jajËec, ki jih metulji pritrdijo na razliËne
dele rastlin. Po enem ali dveh tednih se iz jajËec razvijejo gosenice, ki najprej pojedo lupino jajËeca, nato pa
priËnejo glodati liste ali druge dele rastline. Po navadi potrebujejo gosenice Ëisto doloËeno vrsto rastline.
Med gosenicami so nekatere, ki se hranijo tudi s hrano æivalskega izvora; med njimi so najbolj znani molji.
41