Naravoslovje 6 - Praktik

Meje vidne svetlobe, tj. meje vidnega zaznavanja Ëloveπkega oËesa, so odvisne od veË dejavnikov, zato
navadno vzamemo dogovorjeno povpreËje od 400 do 700 nm. Ljudje z zelo dobrim vidom v zelo dobrih
opazovalnih pogojih zaznajo tudi precej πirπe spektralno obmoËje, najveË med 380 in 780 nm. Svetlobo z
valovnimi dolæinami nad 780 nm imenujemo infrardeËa svetloba (IR), pod 380 nm pa ultravijoliËna svetloba
(UV). InfrardeËa svetloba se razteza do valovnih dolæin veË 10.000 nm. Fotoni te svetlobe imajo majhno
energijo in lahko povzroËajo le razliËna nihanja atomov v molekulah snovi in vrtenja molekul, to je toploto.
Energija fotonov vidne svetlobe je veËja in povzroËa prehode elektronov med posameznimi energijskimi
nivoji (orbitalami) v istem atomu ali molekuli. Taka interakcija vidne svetlobe s snovjo v slednji ne povzroËi
velikih sprememb. UV-svetloba sega do valovne dolæine okoli 10 nm. Energija fotonov te svetlobe je tako
velika, da lahko povzroËi ionizacijo atomov in razpad molekul, vzbuja luminiscenco ter povzroËa bioloπke
spremembe. Ta uËinek svetlobe obravnavamo v poglavju Svetloba lahko povzroËi spremembe.
Shema SonËevega spektra, ki je v uËbeniku na strani 86, ponazarja obstoj nevidne svetlobe. Ta shema
prikazuje del x-osi slike 3 (od 240 do 2500 nm). V obmoËju vidne svetlobe je valovna dolæina oznaËena z
ustrezno mavriËno barvo. Tako mavrico dobimo, Ëe razklonimo SonËevo svetlobo v mavriËne barve linearno
po valovnih dolæinah. Pri tem se razklonita tudi UV- in IR-svetloba. S shemo v uËbeniku smo æeleli prikazati,
kako πiroka valovna podroËja zavzemajo tri glavne sestavine svetlobe, ki prihaja s Sonca: UV-, vidna in IRsvetloba.
Celotni spekter svetlobe v praksi zelo teæko razklonimo linearno po valovnih dolæinah z enim
samim optiËnim elementom (npr. z optiËno prizmo ali z uklonsko mreæico). Zato se v spektrofotometrih
navadno uporabljata dva ali veË optiËnih elementov.
Kadar je svetloba enakomerno porazdeljena po celotnem vidnem delu spektra, vsebuje vse spektralne barve
v enakih deleæih. Tako svetlobo imenujemo bela svetloba. Kadar nekateri pasovi spektralnih barv prevladujejo,
govorimo o barvni svetlobi. V tem primeru uporabljamo besedo ≈barva« za opis spektralne
porazdelitve svetlobe.
Na sploπno je ≈barva« naËin detekcije vidne svetlobe v Ëloveπkem oËesu, njena zavestna zaznava pa se
zgodi v moæganih. Barva je torej lastnost svetlobe, ki pade na mreænico v oËesu. Kadar so barvasti predmeti
okoli nas osvetljeni z belo svetlobo, pride od njih v naπe oko barvna svetloba. Takrat govorimo o barvi predmetov.
V tem primeru opredelimo ≈barvo« kot lastnost opazovanih predmetov. Pri natanËnem obravnavanju
barv moramo upoπtevati veË osnovnih vidikov: fizikalnega, kemijskega, fizioloπkega in psiholoπkega.
Fizikalni vidik zadeva predvsem svetlobo: sledi ji od njenega izvora prek snovi, ki jih svetloba preËka ali se
od njih odbije, vse do mreænice v oËesu. Kemijski vidik obravnava kemijske lastnosti snovi, ki povzroËajo
absorpcijo razliËnih delov vpadne vidne svetlobe. Fizioloπki se ukvarja z vidnim draæljajem in njegovo potjo
do ustreznega vidnega centra v moæganih, torej s potekom zaznave barv. Psiholoπki vidik obravnava vpliv
barve na Ëlovekovo poËutje in tudi vpliv njegovega poËutja in zavesti na dojemanje barv. Posamezni vidiki
se med seboj tudi prekrivajo in medsebojno dopolnjujejo. V tem poglavju obravnavamo osnove fizikalnega,
v naslednjem poglavju (S Ëim lahko spremeniπ barvo predmetov) pa osnove kemijskega vidika obravnavanja
barv.
Barve predmetov praviloma opazujemo v beli svetlobi. Kadar pade curek bele svetlobe na rdeËe telo, se od
njega odbije rdeËa svetloba, ostalo svetlobo (rumeno, zeleno, modro in vijoliËno) pa telo vpije. NatanËno
govorimo le o prebitku rdeËe svetlobe, saj je popolna absorpcija svetlobe na realnih predmetih nemogoËa.
Podobno velja za predmete drugih barv.
Telesa, ki prepuπËajo le svetlobo doloËene barve in so za to svetlobo tudi prozorna, imenujemo barvni filtri.
Praviloma gre za tanka telesa. »e opazujemo okolico skozi barvni filter, jo vidimo tako, kot da bi bila
osvetljena s svetlobo tiste barve, ki jo prepuπËa filter.
Osnova Ëloveπkega vida je mreæa svetlobnih detektorjev na oËesni mreænici. Celotni sistem ne reagira na
vsako valovno dolæino vpadle svetlobe posebej, paË pa meri koliËino svetlobe v treh spektralnih pasovih,
89