Naravoslovje 6 - Praktik

Gosenice hitro rastejo, zato se morajo veËkrat leviti iz hitinskega oklepa. Ko gosenica dokonËno zraste,
preneha jesti in priËne iskati primeren kotiËek, kjer se πe zadnjiË levi, to pot v bubo. Stanje gosenice traja
povpreËno 3—4 tedne. Gosenice noËnih metuljev se veËinoma zabubijo v zemlji, druge spet se zapredejo v
podrasti, na grmih ali drevesih. Poleti traja stanje bube 1—2 tedna. Jesenski zarodi pa morajo v bubi Ëakati
do pomladi. Ko se iz bube razvije metulj (odrasla æuæelka), ima najprej ≈zmeËkana« krila, ki se postopoma
napolnijo z zrakom in telesno tekoËino. »ez eno ali dve uri metulj æe poleti.
Najpogostejπa in sploπno razπirjena kuπËarica v Sloveniji je navadna pozidna kuπËarica. Tako kot za vse
plazilce tudi zanjo velja, da nima stalne telesne temperature, zato je odvisna od temperature v okolju (je
poikilotermna). Æivi na kamnitih tleh, obraslih z nizkim rastlinjem. Pogosto jo sreËamo na osonËenih kamnitih
zidovih ali na kompostnih kupih, kjer opreza za hrano. Prehranjuje se preteæno z æuæelkami.
Mokrica ali koËiË je kopenski rakec, ki ima 7 parov nog. Zadræuje se v okoljih s stalno visoko zraËno vlago
(morska obala, gozdna stelja, kompostni kup). Sodeluje pri razgradnji rastlinskih ostankov. Mehansko jih
drobi in s tem poveËuje aktivno povrπino delcev ter lajπa dostop glivam in bakterijam, ki naprej razgrajujejo
organske snovi. Nekateri se lahko zvijejo v kroglico.
Æelezna kaËica ima valjasto podolgovato telo, sestavljeno iz kolobarjev. Kolobarji so zliti po dva in dva,
tako da ima vsak dvojni kolobar po dva para nog. Od tod izvira tudi ime zanjo — dvojnonoga. Zadræuje se v
odpadlem listju in sodeluje pri mehanski razgradnji organskih ostankov, podobno kot mokrice.
KrogliËarka je tako kot æelezna kaËica dvojnonoga. Telo lahko zvije v kroglico. Zadræuje se v odpadlem
listju in sodeluje pri mehanski razgradnji organskih ostankov.
SkakaË je navadno manjπi od 5 milimetrov. Ime je dobil po izrastku na zadku, imenovanem skakalna vilica
(furka); z njo se odrine med skokom. Povrπinske vrste skakaËev so obarvane (zeleno, sivorjavo,
modrovijoliËasto …), globinske pa so brez pigmentov, bele. Skakalne vilice imajo dobro razvite le povrπinske
vrste. SkakaË sodeluje pri razgradnji organskih snovi, saj se hrani z ostanki rastlin, gliv in æivali.
VeËina liËink hroπËev se zadræuje v tleh. Nekatere liËinke so plenilci, ki z ostrimi Ëeljustmi izsesavajo svoje
ærtve. LiËinke drugih obæirajo rastlinske koreninice. Tretja skupina liËink se hrani z iztrebki æivali. Pri razkrajanju
lesa pa so pomembne liËinke hroπËev, ki vrtajo luknje v les in s tem omogoËajo drugim talnim æivim
bitjem hitrejπi dostop v notranjost lesa.
Æiva bitja in predmeti na vrtu
Na vsak organizem v okolju vplivajo æivi in neæivi dejavniki. Operativni uËni cilji v uËnem naËrtu predmeta
zahtevajo raziskovanje oziroma proces spoznavanja zakonitosti neæive in æive narave. Teæko je potegniti
jasno loËnico med æivim in neæivim. Voda je sestavni del æive in neæive narave. Svetloba in toplota sta le dve
obliki energije in obe sta lahko sestavni del æive narave (npr. æivali s stalno telesno temperaturo, kresnica
itd.). Kot pravi fizik dr. PlaninπiË: ≈Vsako telo ima temperaturo. Kaj potem sploh pomeni toplota kot
dejavnik neæive narave?« Najbolj pa je nedoloËen pojem ≈tla«. Tla lahko vsebujejo vodo, toploto, kamenje,
πtevilne predstavnike æive narave … T. i. æiva narava je sestavljena iz πtevilnih dejavnikov, ki jih uËni naËrt
uvrπËa v neæivo naravo. To razmiπljanje o delitvi narave na æivo in neæivo strnimo z mislijo dr. PlaninπiËa, ki
pravi, da je teæko smiselno opisati ≈sestavne dele neæive narave« in da je bolje analizirati in razpravljati o
vplivnih dejavnikih na konkretnih primerih. V nasprotnem primeru gre le za nesmiselno definicijo, uËenje na
pamet, brez uporabnega znanja in razumevanja.
Delitvi na æivo in neæivo naravo smo se v uËbeniku izognili tako, da smo vse, kar najde uËenec na vrtu,
razdelili na æiva bitja in predmete. UËence spodbujajte k razmiπljanju o dejavnikih, ki æivo bitje/predmet
obdajajo in nanj vplivajo.
42