Naravoslovje 6 - Praktik

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
UËenec naj prebere uvodno motivacijo (str. 12), si ogleda ilustracijo vrta ter razmisli, kaj raste na vrtu in kaj
πe najdemo na njem. Svoj seznam naj zapiπe v delovni zvezek. Kasneje mu bo sluæil pri delitvi na æiva bitja
in predmete (æivo in neæivo naravo). Iz fotografij razliËnih vrtov naj uËenec razbere, da so vrtovi razliËnih
oblik in funkcij. Vsak Ëlovek jih namreË oblikuje po svojih æeljah, potrebah, navdihu in zmoænostih.
UËenec naj si natanËno ogleda ilustracijo æivali na vrtu (str. 14—15) ter poiπËe opise æivali ob ilustraciji. Ti mu
bodo v nadaljevanju pomagali razumeti prehranjevalne splete in kroæenje snovi na vrtu.
UËence spodbudimo k razmiπljanju, katere uæitne vrtne rastline poznajo (str. 16, 17). Rastline na vrtu smo
razdelili na podlagi njihovih uæitnih delov (organov). Prehranjujemo se:
• s koreninami (redkvica, korenje, peterπilj, rdeËa pesa …),
• s podzemnimi in/ali nadzemnimi stebli (nadzemna koleraba, beluπ, krompir …),
• s stebli in listi (Ëebula, por, Ëesen),
• z listi (πpinaËa, blitva, solata, motovilec, radiË, zelje, brstiËni ohrovt, ohrovt, peterπilj, zelena, koromaË …),
• s cvetovi (brokoli, cvetaËa),
• s semeni in/ali plodovi (buËka, buËa, kumara, jajËevec, paradiænik, paprika, feferoni, fiæol, grah, bob,
koruza …).
Znanje o uæitnih delih vrtnin naj uËenec nadgradi v snopiËu Kaj vem o rastlinah. Sledi naj obravnava
zaËimbnic in grmovnic (str. 18) ter osnovno razlikovanje med njimi.
S fotografijo dveh otrok (str. 19), ki jesta solato, smo uËenca æeleli spodbuditi k razmiπljanju o pomenu vrtnin,
æivali in Ëloveka na vrtu. Fotografiji sledita dve vpraπanji o prehranskih navadah razliËnih æivali na vrtu.
Vpraπanja se navezujejo na prejπnje poglavje, kjer se je uËenec seznanil z æivljenjem razliËnih æivali na vrtu.
Prehranjevalni splet je mreæa prehranjevalnih verig v doloËenem ekosistemu (npr. na vrtu). Prehranjevalnega
spleta v uËbeniku in priroËniku ne pojasnjujemo podrobneje, ker je le-ta obravnavan æe v petem razredu
devetletke pri predmetu Naravoslovje in tehnika. ©e enkrat pa smo v uËbeniku opredelili pojme rastlinojedec,
mesojedec in vsejedec.
V kompostniku (str. 20) predstavimo talne æivali in mikroorganizme, ki jih v prehranjevalni splet nismo
vkljuËili. Dejavniki razkroja v kompostnem kupu so milijoni mikroorganizmov in drugih talnih organizmov. Ti
razkrajajo mrtve rastlinske in æivalske ostanke v kompostniku. Æivali, ki razgrajujejo organske ostanke v
kompostniku, so opisane v podpoglavju Æivali na vrtu. UËni naËrt priporoËa pripravo kompostnika skupaj z
uËenci. Prostorske omejitve vsem πolam ne omogoËajo, da bi imele svoj kompostnik. »e v bliæini πole
nimate vrta, vam svetujem, da na domaËem kompostniku naberete kompost in ga v priprtih kozarcih prinesete
k pouku. Kozarce hranite v temi in jih osvetlite samo v Ëasu uporabe. Tako se vam talni organizmi ne
bodo skrili pred svetlobo in jih boste lahko nekaj Ëasa opazovali kar v kozarcu.
Kot je bilo æe omenjeno, smo se delitvi na æivo in neæivo naravo izognili tako, da smo vse, kar najde uËenec
na vrtu, razdelili na æiva bitja in predmete (str. 21). V besedilu smo poskuπali na Ëim bolj prijeten in zanimiv
naËin spodbuditi uËence k razmiπljanju o dejavnikih, ki æivo bitje/predmet obdajajo in nanj vplivajo. Z ilustracijo
deËka, zaprtega v konzervi, æelimo uËenca spodbuditi k razmiπljanju o dejavnikih, ki vplivajo na njegovo
æivljenje.
V kroæenje snovi na vrtu se je vmeπal Ëlovek (str. 22). RazliËne vrste kulturnih rastlin (vrtnin, poljπËin) Ërpajo
iz tal mineralne snovi, potrebne za rast in razmnoæevanje. Treba je posebej poudariti, da se s pridelkom
hranijo Ëlovek in æivali. Snovi, ki so jih iz zemlje vsrkale kulturne rastline, Ëlovek z gnojenjem vrne na obdelovalne
povrπine. Tako se izrabljene snovi vrnejo v tla.
Ob sliki vrtne lope (str. 23) smo opredelili snovi, iz katerih so razliËni predmeti, ki se tu shranjujejo. S tem
napovemo novo podpoglavje Od kamnine do prsti, katerega cilji so v uËnem naËrtu zbrani pod uËno temo
43