Naravoslovje 6 - Praktik

OD KAMNINE
do prsti
OPERATIVNI CILJI
• Spoznajo kamnine po nastanku.
• Spoznajo kriterije za razvrπËanje kamnin (glede na nastanek).
• Seznanijo se s primeri kamnin v Sloveniji.
• Razlikujejo med kamninami in minerali.
• Razlikujejo minerale po trdoti.
• Spoznajo uporabo apnenca v gradbeniπtvu.
• Spoznajo poenostavljen postopek za izdelavo papirja.
• Seznanijo se z uporabo sekundarnih surovin.
• Opredelijo snovi, iz katerih so predmeti.
• Razvrstijo snovi na tiste, ki jih najdemo v naravi, in tiste, ki jih izdelamo.
• Spoznajo proces nastajanja prsti (razgradnjo organskih snovi in preperevanje kamnin).
• Razlikujejo razliËne prsti glede na njihove lastnosti (velikost delcev, vlaænost, barva …).
• Vedo, da je rast rastlin odvisna tudi od lastnosti prsti.
• Razlikujejo humus od nepreperelih organskih snovi.
Nastanek kamnin je povezan z nastankom Zemlje iz medzvezdnega plina in prahu. Ta snov se je po nekaj
milijardah let zgostila v SonËni sistem. Tega lahko prikaæemo z nekaj slikami, ki jih lahko zajamemo s svetovnega
spleta: http://www.solarviews.com/cap/misc/ss2.htm.
Zemlja je del SonËnega sistema; sestavljajo ga Sonce in devet planetov, ki kroæijo okoli njega. Nekatere
planete vidimo na nebu s prostim oËesom. UËenci naj si jih zveËer ogledajo tudi s πolskim daljnogledom ali
doma z domaËim daljnogledom. Planete loËimo od zvezd po tem, da ne migetajo in so svetlejπi od zvezd.
Za opazovanje je najprimernejπi Jupiter s πtirimi lunami. Vsaj dve sta podobni naπi Luni, na kateri z
daljnogledom opazimo kraterje.
Ko usmerimo daljnogled na Luno, opazimo kraterje. Luna je iz trdne snovi. Ta snov je podobna snovi, iz
katere je Zemlja. Pravimo ji kamnina. Kamnine, ki so jih z Lune na Zemljo prinesli astronavti, so podobne
kamninam na Zemlji: sestavljajo jih enaki minerali ali rudnine. Kamnine na Luni se od nastanka niso kaj
dosti spremenile. Udarec meteorita, ki udari na Luno, povzroËi nastanek veËjega ali manjπega kraterja. Ob
udarcu se del kamnin v kraterju segreje ali celo stali. Vulkanov na Luni ni, zato se spremembe dogajajo v
glavnem na povrπju zaradi udarcev meteoritov.
Na Zemlji je drugaËe. Notranjost je vroËa in tekoËa. Kontinenti, na katerih æivimo, plavajo na raztaljeni
magmi, ki se tu in tam kot lava razlije na povrπje. Vulkani pa niso le na povrπju, ampak tudi na dnu
oceanov. Vzdolæ Atlantskega oceana je razpoka, kjer se Evropa z Afriko na eni strani in obe Ameriki na
drugi strani oddaljujejo druga od druge za nekaj centimetrov na leto. V razpoki je mnogo podvodnih vulkanov.
Razpoka se na severu zaËne na Islandiji, kjer je veliko termalnih vrelcev in vulkanov.
Dele zemeljskega povrπja, ki se premikajo, imenujemo tektonske ploπËe. Poznamo 8 ploπË, ki se premikajo,
zaradi Ëesar se na njihovih robovih pojavljajo vulkani. VeË o tem je mogoËe najti na svetovnem spletu:
http://projekti.svarog.org/vulkani/lega_ognjenikov.html.
46