Naravoslovje 6 - Praktik

Ob jasnem vremenu je UV-indeks najveËji okoli poldneva, ko je sonce najviπje na nebu.
V veËini dræav sveta merijo UV-indeks na veliko merilnih mestih, izmerjene vrednosti pa sporoËajo pri vremenskih
napovedih (UV-indeks je odvisen tudi od vremena). Podatke lahko poiπËemo tudi na internetu. Za
podatke v Sloveniji skrbi Agencija RS za okolje. Podatke najdemo v biometeoroloπki napovedi na spletni
strani Agencije RS za okolje (ARSO) (dostopno na svetovnem spletu:
http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/bio.html, april 2005).
Preglednica vrednosti UV-indeksa in stopnje πkodljivosti oziroma priporoËeni zaπËitni ukrepi, kot jih je leta
2002 priporoËila Svetovna zdravstvena organizacija, so podani v uËbeniku. Podrobnejπe informacije je moË
najti v publikaciji Global Solar UV Index. A Practical Guide (glej strokovno literaturo).
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
1. Odgovori na vpraπanja!
Pri teh odgovorih gre za ponovitev snovi iz naravoslovja v 4. in 5. razredu.
2. S svetlobo naredi preprosto sliko na papirju.
Opazujemo poπkodbe papirja zaradi delovanja UV-svetlobe. Ta svetloba povzroËi, da papir porumeni. Tam,
kjer je na papirju pritrjena figurica, ostane pod njo bel, tj. nepoπkodovan papir. Uporabiti moramo svetlobo,
ki vsebuje tudi UV-svetlobo. Ker steklo zelo dobro vpija UV-svetlobo, poskus ne uspe (oz. uspe po bistveno
daljπem Ëasu), Ëe papir prilepimo na notranjo stran okna.
ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA
1. Naπtej nekaj sprememb, ki jih povzroËa svetloba.
Segrevanje vode in zemlje, taljenje ledu, izhlapevanje vode, porjavitev koæe, porumenitev papirja, bledenje
barvanih oblaËil, fotosinteza …
2. SonËni zbiralniki za gretje vode so navadno na strehah hiπ in nagnjeni proti jugu. Zakaj?
Tako imajo prisojno lego in so (v naπih krajih) osvetljeni bolje in za najdaljπi Ëas.
Ali so na vseh strehah pri nas nagnjeni pribliæno enako? Zakaj?
Na vseh strehah so nagnjeni pribliæno enako, saj imajo naπi kraji pribliæno enako geografsko πirino in s
tem pribliæno enako povpreËno nagnjenost æarkov.
3. Ali rastline uporabijo za izdelavo hrane vso vidno svetlobo, ki pade nanje? Iz Ëesa to sklepaπ?
Rastline so zelene, ker zeleno svetlobo odbijejo. To pomeni, da ne uporabijo vse svetlobe, ki pade
nanje, paË pa le modri in rdeËi del.
4. Kakπne barve bi bili videti zeleni deli rastlin, Ëe bi vpili vso vidno svetlobo?
V takem primeru bi bile rastline Ërne ali vsaj sive.
5. Kaj se zgodi s papirjem, ki je nekaj Ëasa na soncu?
Papir, ki je nekaj Ëasa na soncu, porumeni (spremeni barvo).
6. Kaj moramo narediti z lesenimi izdelki, Ëe ne æelimo, da bi na soncu spremenili barvo?
Lesene izdelke moramo zaπËititi pred UV-svetlobo. To naredimo z zaπËitnimi premazi (laki) za les. Ti vpijajo
UV-svetlobo in tako varujejo les pred poπkodbami, ki jih povzroËa UV-svetloba.
7. Kako se zavarujemo pred πkodljivimi posledicami SonËeve svetlobe?
Zavarujemo se tako, da se okoli poldneva, ko je Sonce najviπje na nebu, umaknemo v senco. Na glavi
moramo imeti pokrivalo. Izpostavljene dele koæe zavarujemo z zaπËitno kremo.
8. Ali vidna svetloba povzroËa zagorelost koæe?
Vidna svetloba ne povzroËa zagorelosti koæe. To povzroËa le UV-svetloba.
104