Naravoslovje 6 - Praktik

funkcij. Na oblike vrtov najbolj vplivajo druæbenopolitiËne in kulturne okoliπËine (renesanËni, baroËni, islamski,
japonski vrtovi …). Po funkciji lahko vrtove delimo na zelenjavne, okrasne, sadne, meπane, vodne …
Vrtnine
Vsakrπna natanËna definicija vrtnin je obsojena na pomanjkljivosti in posploπitve. V SSKJ so vrtnine definirane
kot zelenjava, ki jo gojimo na vrtu. Zelenjava ni botaniËni pojem, zato se ga v uËbeniku izogibamo.
Pojem zelenjava je zelo zavajajoË, saj na vrtu pogosto gojimo tudi sadje, npr. jagode. Pojem pa je uËencu
vendarle treba pojasniti. Vse zelnate rastline (brez zaËimbnic), ki jih gojimo na vrtu za hrano, imenujemo
vrtnine. Vse vrtnine bi lahko imenovali tudi poljπËine, Ëe bi jih gojili na veËjih povrπinah — poljih (njivah). V
preglednici 1 smo zbrali opise nekaterih vrtnin in zanimivosti o njih, ki so vam lahko v pomoË pri pouku.
Najpomembnejπe druæine vrtnin oziroma poljπËin bomo podrobneje predstavili v poglavju Polje in njive.
Vrtove, kjer gojimo sadna drevesa, imenujemo sadni vrtovi. Teh uËni naËrt podrobneje ne obravnava. Sadno
drevje obravnavamo v temi Sadovnjak.
Preglednica 1: Vrtnine in njihovi uæitni deli (primeri vrtnin)
Uæitni organ
Primeri vrtnin
korenina
steblo
steblo in listi
Korenje
Odebeljeno korenino korenja uæivamo surovo ali kuhano kot dodatek razliËnim jedem.
Gre za bogat vir provitamina A. Listi, cvetovi in korenina korenja so bili nekoË tudi cenjen
modni dodatek na klobukih in oblekah.
Redkvica
Gojimo jo zaradi uæitnih, veËinoma rdeËe obarvanih in odebeljenih korenin. Njena domovina
je Azija. Prvi so jo zaËeli gojiti v Sredozemlju. Redkvice zelo hitro rastejo, zato so idealne
za uvajanje otrok v vrtnarjenje.
RdeËa pesa
Gojeno rdeËo peso so vzgojili iz obmorske pese, ki πe danes raste na obalah Sredozemlja
in »rnega morja. Obmorska pesa je tudi prednica sladkorne pese, krmne pese in blitve.
RdeËo peso so Rimljani gojili zaradi listov in takrat je bila bolj priljubljena kot zelje. Danes
jo gojimo preteæno zaradi odebeljene korenine in mladih listov.
Beluπ
Beluπ je sredozemska rastlina. V Evropi beluπe gojimo æe od antike dalje. Pozno spomladi
ali poleti se razvijejo uæitni valjasti zeleni stebelni poganjki. Nabiramo jih, ko so visoki 20—
30 centimetrov. V primorju rastejo beluπi tudi samoniklo.
Nadzemna koleraba
Drugo ime zanjo je kolerabica. Gojimo jo zaradi odebeljenega stebla, ki se v spodnjem
delu nadaljuje v tanko korenino.
»ebula
Del, kjer izraπËajo korenine, je stebelni kroæec. Nanj se pritrjajo mesnati listi, ki jih imenujemo
luskolisti. Iz stebla izraπËajo kroæno. »ebula ima oster vonj, ki draæi oËi k solzenju.
Vzgojimo jo iz semena ali Ëebulice. EgipËani so pred 6000 leti uporabljali rdeËo Ëebulo za
poslikavo grobnic in mumificiranje. Ob velikonoËnih praznikih lahko z rdeËo Ëebulo barva-
38