Naravoslovje 6 - Praktik

POGOJI
za rast rastlin
OPERATIVNI CILJI
• Spoznajo pogoje, ki so potrebni za rast rastlin.
• Spoznajo, da rastline za rast potrebujejo svetlobo, primerno temperaturo, vodo, zrak in mineralne snovi.
Narava seje povsod. Veter ali æivali ne skrbijo za to, da bo seme padlo na plodna, ustrezna tla. Rastline so
se temu prilagodile tako, da proizvajajo zelo veliko plodov in semen. En topol lahko tvori v enem letu do 28
milijonov semen. Tako jih vsaj nekaj pride na pravo mesto. ©e bolj to pride do veljave pri spremembah klime
in habitatov. Neko mokriπËe, ki ga izsuπimo, v trenutku ni veË primerno za specialiste. Tudi prej so semena
rastlin suπnih rastiπË prihajala na to obmoËje, a v tistih razmerah niso mogla kaliti ali pa rastline niso bile
konkurenËne. Ko se razmere spremenijo, se spremeni tudi sestava rastlinja, z njim pa tudi æivalstvo.
(UËencem pokaæite, da travniπke rastline ne uspevajo v gozdu in obratno. Po drugi strani pa se traviπËe z
gozdom priËne zaraπËati takoj, ko ga nehamo kositi. Oreh ne kali v bliæini drugega oreha, ker se iz listnega
opada sproπËajo v tla snovi, ki prepreËujejo kalitev orehov. »e bi mladi orehi skalili pod materinskim drevesom,
bi bilo to slabo za vse.)
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
V tem poglavju lahko pomagate uËencem preseËi stereotip domaËega vrta in gredic na njivi. Na primerih
jim pokaæite odzivnost in dinamiko narave. Tako se jim bodo odprle oËi za tisto, kar pravzaprav vsak dan
gledajo, pa ne vidijo. Tako bodo povezanost in poslediËnost procesov v naravi opazovali tudi v vsakdanjem
æivljenju. To je podlaga za to, da bodo znali predvidevati tudi posledice delovanja Ëloveka (izsuπevanje
vlaænih travnikov, gnojenje traviπË, opuπËanje senoæetnih sadovnjakov …).
Pripravite lahko preprost in obπiren poskus. Vsak od uËencev lahko posadi semena pπenice v drugaËne pogoje
po svoji izbiri. RazliËne pogoje lahko napiπete tudi na listke in ærebate. Opazujte kalitev semen pri pouku, nato
povzemite dejavnike, ki so nujno potrebni za rast rastlin. Tako lahko poskusite, ali bodo semena kalila v hladilniku
(ostale pogoje spreminjate po æelji: lahko tudi brez prsti ali pa brez vode, brez zraka ipd.), v temi, v
razliËnih vrstah podlag (plodna zemlja, ilovica, pesek, mivka, zbita, rahla zemlja, Ëisto gnojilo …).
V tistih razmerah, ki so se izkazale za najboljπe, posadite semena razliËnih eno- in dvokaliËnic. Kasneje vam
bodo priπla prav pri obravnavi kalitve in rastlinskih organov. Na rastlinah boste lahko pokazali znaËilnosti
druæin, primerjali eno- in dvokaliËnice ter razliËne tipe korenin, stebel, listov, cvetov in plodov.
2. Opazovanje zgradbe rastlin
Primerjava rastlinskih organov
Podobnosti: vse rastline so razvile korenine, povsod prva iz semenske lupine pogleda koreniËica, pri vseh so
korenine razvejane. KonËni deli se konËajo s koreninsko Ëepico in imajo rastno ter srkalno cono s koreninskimi
laski ter prevajalni del. Rastline razvijejo stebla, liste in kasneje cvetove ter plodove.
Razlike: uËenci naj bi opazili razlike med eno- in dvokaliËnicami pri vseh rastlinskih organih (seme, korenine,
steblo, listi, cvet), razlike med tipi organov ter med druæinami rastlin.
152