Naravoslovje 6 - Praktik

ÆIVALI
na polju
OPERATIVNI CILJI
• Spoznajo, da je polje stalno in zaËasno bivaliπËe nekaterih æivali.
• Spoznavajo æivali na njivi in polju.
• Znajo povezati ustrezne rastline in æivali v prehranjevalno verigo.
• Razumejo pojem ≈πkodljivec« kot posledico Ëloveπke koristoljubnosti.
Siva vrana
Siva vrana je pogosta gnezdilka v Sloveniji. Odrasle ptice so stalnice, ki vse leto preæivijo v svojem okoliπu.
Mlade vrane so znane po tem, da se v zimskem Ëasu klatijo. Vrana je izredno prilagodljiva vrsta, ki naseljuje
razliËne habitate. Na polju jih najveËkrat opazimo na pravkar preorani ali pognojeni njivi, kjer iπËejo æuæelke,
semena in manjπe sesalce. Vrana se hrani tudi z mrhovino, mladimi zelenimi poganjki in jajci. Je redna
obiskovalka smetiπË in deponij. V zimskem Ëasu priletijo k nam v velikih jatah tudi poljske vrane, gnezdi pa
le nekaj posameznih kolonij v severni in vzhodni Sloveniji.
Navadna postovka
V zadnjih desetletjih postaja navadna postovka vse bolj ogroæena ptica ujeda. Vzrok so predvsem kemiËni
strupi na polju, ki se kopiËijo v njeni hrani. Postovke se hranijo predvsem z glodalci, manjπimi ptiËi in veËjimi
æuæelkami. Med oprezanjem za hrano pogosto lebdijo v zraku. Æivijo na odprtih poljih z drevjem, v bliæini
naselij, skalovja in v veËjih parkih.
Kanja
Je sploπno razπirjena ptica ujeda v Sloveniji, zato smo jo tudi uvrstili med obravnavane æivali na polju.
SreËamo jo lahko od morja pa do zgornje drevesne meje. Hrani se preteæno z majhnimi sesalci, njena hrana
pa so tudi polæi, plazilci in æuæelke. Æivi v gozdovih z jasami, v bliæini polj in travnikov.
Sokol selec
Sokol selec æivi v odprtih pokrajinah. Hrani se s ptiËi, ki jih lovi v letu. Zanimivo je, da sokoli ne delajo
gnezd, ampak navadno gnezdijo v gnezdih vran, srak ali pa kar na skali. V Sloveniji je redko opaæena ptica.
V uËbeniku jo obravnavamo kot primer ptice, katere πtevilnost se je zmanjπala zaradi uporabe zaπËitnih
sredstev (DDT-ja) na poljih.
Voluhar
Voluhar je glodalec, ki se hrani preteæno z rastlinami. Kot vse voluharice pozimi ne hibernira. Tik pod snegom
koplje rove, ki so lepo vidni, ko spomladi kopni sneg. Na poljih so pogosto vidni tudi nesimetriËno
oblikovani, krtinam podobni kupi zemlje, ki so delo voluharjev. Zanimivo je, da voluharice spolno dozorijo
æe nekaj tednov po rojstvu. To gre pripisati dejstvu, da voluharice æivijo zelo kratek Ëas. Literatura navaja, da
v Ëasu najintenzivnejπega razmnoæevanja samo 70 % æivali preæivi do drugega meseca.
Bramor
Bramor je æuæelka, ki ima sprednje noge oblikovane v lopatice. Z njimi koplje po zemlji in si dela rove.
VeËino svojega æivljenja preæivi pod zemljo. Odrasli bramorji imajo razvita krila, s katerimi lahko letijo na
krajπe razdalje. Hranijo se s podzemnimi deli rastlin in povzroËijo, da se rastline posuπijo. Samci se ob mraku
oglaπajo ob vhodu v πirok, posebej za to narejen rov, ki s svojo akustiËno obliko ojaËa njihovo cvrËanje. S
58