Naravoslovje 6 - Praktik

ÆIVA
meja
OPERATIVNI CILJI
• Spoznajo osnovne znaËilnosti samoraslih in negovanih æivih mej po zastopanosti rastlinskih vrst.
• Vedo, da so æive meje zaπËita pred vetrom in erozijo.
• Opredelijo æivo mejo kot bivaliπËe (prostor za bivanje in hranjenje) πtevilnih æivali ter prostor za gnezdenje
ptic.
• Spoznajo rastline æivih mej.
• Spoznajo predstavnike najpogostejπih ptic v bliænji æivi meji.
• Seznanijo se s posledicami iztrebljanja æivih mej za æiva bitja.
• Vedo, da æivih mej ne obrezujemo oz. Ëistimo spomladi ter v zgodnjem poletju, ker takrat v njih gnezdijo
ptice.
Zgodovinski oris
VeËina æivih mej je nastala v 18. in 19. stoletju. Med prvimi so jih zaËeli saditi v Angliji. Z njimi so priËeli
oznaËevati meje parcel. Od tod izraz “æiva meja”, pa tudi “æivica” in “mejica”. V Ëasu, ko niso poznali geodetov,
je bila to zelo domiselna reπitev. Takπnih mejnikov se ni dalo skrivoma prestaviti, æive meje pa so se
ohranile celo veË stoletij. Kasneje so v æivih mejah prepoznali tudi druge vrednosti. Te æive pregrade so
sluæile tudi kot ograje za æivino, ki se je pasla na prostem, vir lesa, jagodiËja in zeliπË ali pa senËno
poËivaliπËe med delom na polju. Sadike so lahko nabrali kar v bliænji okolici in jih po potrebi nadomeπËali.
SËasoma se je izkazalo, da æive meje prinaπajo πe mnoge druge koristi (prepreËevanje erozije, ustavljanje
vetrov), zato so jih v severni NemËiji in Angliji zaËeli gojiti ne le kot obrobe posesti, paË pa tudi kot obrobe
njiv in travnikov.
Takπne æive meje je bilo treba le zasaditi, kasneje pa so samostojno rasle, se obnavljale in bogatile z novimi
rastlinskimi vrstami. Zato se je zanje uveljavil tudi izraz “samorasle” æive meje. Najpogostejπe so v Angliji in
severni NemËiji, kjer so zaradi pomanjkanja gozda pomemben habitat rastlin in æivali gozdnega roba. Pri
nas lahko takπne samorasle æive meje opazujemo predvsem ob izsuπevalnih kanalih ter poteh, kjer so se
zaradi neobdelave povrπin zarasle same.
Na vrtovih plemstva so poznali tudi drugaËne æive meje. Iz grmovnic, ki so dobro prenaπale pogosto prirezovanje,
so vrtnarski mojstri znali narediti najrazliËnejπe oblike. Njihov namen je bil predvsem estetski, zato
so jih pogosto oblikovali iz eksotiËnih grmovnih in drevesnih vrst. Takπne æive meje so negovane.
Da æiva meja lahko deluje kot ograda in meja, mora biti dovolj gosta. Gostota razrasti je odvisna od pogostosti
striæenja. S tem ko prepreËujemo dolgim poganjkom rast v dolæino, pospeπujemo rast stranskih
poganjkov in s tem razvejanost.
PraktiËni nameni æivih mej
Æive meje imajo torej veË praktiËnih namenov, pomembnih za Ëloveka: oznaËujejo meje, ograjujejo
zemljiπËa, dajejo zavetje pred vetrom, prepreËujejo erozijo, zagotavljajo senco ali vidno prepreko, delujejo
kot protihrupne ograje, imajo pa tudi estetski pomen.
126