Naravoslovje 6 - Praktik

SENOÆETNI
sadovnjaki izginjajo
DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA
Tema je posebej izpostavljena zato, da se uËenci zavedo, da uniËenje nekega æivljenjskega prostora povleËe
za sabo cel niz posledic. Nekaterih posledic (denimo izginotja sort, vrst) ni mogoËe nikoli popraviti.
ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA
1. Katero æivalsko skupino krËenje senoæetnih sadovnjakov najbolj prizadene? Zakaj?
Ptice, ki jim senoæetni sadovnjaki dajejo hrano, gnezdiπËe, skrivaliπËe in razglediπËe. ©tevilo dupel je
omejujoËi dejavnik za mnoge med njimi.
2. Napiπi nekaj zamisli za ohranitev senoæetnih sadovnjakov.
V Kozjanskem regijskem parku so naredili kar nekaj korakov za ohranitev senoæetnih sadovnjakov, saj
so v tistem delu bistven krajinski element, s tem pa tudi habitat. Lastnikom sadovnjakov skuπajo pomagati
pri obrezovanju drevja in pomlajevanju sadovnjakov. Na njihovo æeljo sadje tudi oberejo, predelajo
ter prodajo pod svojo blagovno znamko. Tako prepreËujejo propadanje in poseke senoæetnih sadovnjakov,
do katerih prihaja, ker mladi skrbniki pogosto nimajo znanja in Ëasa za njihovo vzdræevanje.
Uredili so tudi kolekcijske nasade — æive zbirke sort sadnega drevja tistega okoliπa.
Pomagajo lahko tudi otroci: zasadijo naj eno visokodebelno sadno drevo. Vsako drevo πteje!
STROKOVNA LITERATURA
• M. Bilbija: Enciklopedija vrtnarjenja. Slovenska knjiga, 1994.
• F. AdamiË: Sadje in sadjarstvo na Slovenskem. »ZD KmeËki glas, 1989.
• P. KriπkoviË: Bioloπko pridelovanje hrane. »ZD KmeËki glas.
• M. Babnik: Sadno drevje. »ZD KmeËki glas.
• K. T. Noordhuis: Vrt: veliki priroËnik za vse letne Ëase. Preπernova druæba, 1997.
• M. Jazbec: V sadnem vrtu. »ZP KmeËki glas, 1985.
117