Å tevilka 54 - OdvetniÅ¡ka Zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

36 Svobodna tribuna - Intervju Odvetnik 54 / december 2011 ki ga je poosebljal Tito, nekaj tako obrobnega, da čez eno generacijo nihče od pasantov (z izjemo redkih zgodovinarjev specialistov za obskurna politična gibanja v 20. stoletju) ne bi več vedel, kdo je bil ta Tito, po katerem se imenuje ulica. Približno tako, kot je leta 1952 malokdo vedel, da je bil Miroslav Tyrš fanatik angažiranega fitnesa. Če je zadeva tako nepomembna, zakaj potem tak medijski pomp okoli nje? Bojim se, da sta bila zgodovina in pravo v tem primeru zgolj v službi aktualnih političnih interesov. Bi pa pravniki iz tega primera vseeno lahko potegnili kaj koristnega za svojo profesijo. Na primer razmislek o (ne) potrebnosti substantivnih konceptualnih temeljev, na katerih počiva naš formalni pravni sistem. Če je ta debata preveč abstraktno suhoparna, po branju te odločbe ne bi škodil tudi razmislek o zlorabi prava v vsakdanje politične namene. Ne nazadnje pa bi se lahko zamislili tudi nad standardi argumentacije naših ustavnih sodnikov. Andrej Razdrih »Pospešitev kazenskega postopka je postala temeljno načelo kazenskega procesnega prava« Mariborski odvetnik Mihael Jenčič je od leta 2008 član Državnega sveta RS (DS) kot predstavnik svobodnih poklicev (član interesne skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev). Je član Komisije za državno ureditev in Komisije za socialno delo, zdravstvo in invalide. Volitve v DS so bile sicer jeseni 2007, naknadne volitve za člana DS – predstavnika samostojnih poklicev pa so potekale marca 2008. Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je namreč takrat uspela z ustavno pritožbo (Up-3564/07) in v drugem domu parlamenta dobila svojega predstavnika. Kaj se je pravzaprav takrat zgodilo? Moje delo v DS se je začelo z zamudo zaradi zapleta pri volitvah, saj je bilo treba s pomočjo Ustavnega sodišča ugotavljati pravilnost stališča OZS glede seznama predstavnikov, izvoljenih v volilno telo za volitve člana DS – predstavnika samostojnih poklicev. OZS je namreč vložila pritožbo zoper odločitev Državne volilne komisije, ki je vse člane Inženirske zbornice Slovenije v rednem delovnem razmerju uvrstila na seznam predstavnikov volilno telo interesne skupine svobodnih poklicev DS. Oseba v rednem delovnem razmerju vendar ne more svobodno opravljati svojega poklica. Ustavno sodišče je sprejelo odločitev, da so volivci zgolj tisti, ki niso v rednem delovnem razmerju. Zaradi poenostavljeno opisanega volilnega zapleta sem z delom začel šele spomladi 2008. Kaj lahko en sam svetnik sploh naredi? To je precej odvisno od tega, kakšno funkcijo opravlja. Predsednik DS ima bistveno več možnosti kot na primer član, ki ima zgolj en glas. Član lahko s poglobljeno in utemeljeno razpravo sicer doseže, da mu drugih 39 svetnikov prisluhne in sprejme sklep, za vsebino katerega se zavzema. V praksi se to redko pripeti, saj ima tudi v ustavno nestrankarskem DS strankarsko prepričanje nezanemarljivo težo. Tebi je to uspelo, in sicer dvakrat s po dvema vetoma! Prvič se je to zgodilo leta 2008, ko je DS izglasoval veto na Kazenski zakonik (na t. i. Šturmov zakonik) in na Zakon o odvetniški tarifi. Vendar pa je Državni zbor vztrajal pri svojih stališčih in pri ponovnem glasovanju s potrebno večino oba zakona še enkrat sprejel. Enako se je zgodilo konec oktobra letos, ko je veto na novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) in na Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) vložila Komisija za državno ureditev DS, katere član sem in v imenu katere sem tudi pripravil predlog za veto. DS je tako na mojo pobudo izglasoval oba veta. Državni zbor pa je bil pri vnovičnem branju prepričan, da je njegovo stališče, izraženo v obeh zakonih, pravilno, in ju je potrdil. Nekateri menijo, da je DS nepotreben organ. Kaj meniš ti? Slovenija ima po Ustavi parlament, ki je sestavljen iz dveh domov – iz Državnega zbora in DS. Slednji nima zakonodajne funkcije, ima pa funkcijo korekcije, ki pa je po mojem mnenju premalo izražena. Menim, da bi moral DS dobiti več pristojnosti, sicer ne na področju priprave zakonov, temveč v poznejšem zakonodajnem postopku. Zavzemam se za podobno ureditev, kot je v sosednji Italiji, kjer mora senat zakon obvezno potrditi, da velja. V primeru take ureditve bi Državni zbor glede vsakega na novo predlaganega predpisa dobil s strani DS – če ta z vsebino ne bi soglašal – utemeljene pripombe, ki bi jih moral pretehtati, saj bi se zavedal, da v nasprotnem primeru tvega, da DS zakona ne bo
Odvetnik 54 / december 2011 Intervju 37 Mihael Jenčič in Andrej Razdrih potrdil. Druga možnost bi bila, da bi imel DS na primer pristojnost dati pripombo na posamezni člen predpisa, v primeru neupoštevanja pa veto le na tako določbo. Po zdajšnjem Poslovniku Državnega zbora morajo svetniki, čeprav menijo, da je anomalija zgolj v posameznem členu, predlagati veto na celoten zakon, kar je argument pobudnikom ukinitve DS kot drugega doma parlamenta, češ da ta samo zavira zakonodajno delo, da je nekoristen, invaliden ipd. Ti pobudniki pa očitno ne vedo ali nočejo vedeti, da je za tako zastavljen neproduktivni postopek odgovoren Državni zbor, ki ni pripravljen spremeniti svojega poslovnika, čeprav DS tako rešitev zagovarja in jo vztrajno, a neuspešno zahteva. Nedavno je Državni zbor sprejel tri novele in zakon, in sicer novelo ZKP-K, novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B), novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1E) ter nov sui generis predpis ZOPNI. Javnost je vete sprejela zelo nenaklonjeno, slišati je bilo celo, da Državni svet ščiti »tajkune«. Zakaj si torej predlagal veto na novelo ZKP-K in ZOPNI? Državni zbor je na svoji zadnji redni seji konec oktobra sprejel 27 zakonov in drugih predpisov, kar kaže na nepotrebno panično hitrost, ta pa je imela za posledico nedorečenost sprejetih predpisov. Novela ZKP-K je že tak predpis, za katerega menim, in temu stališču so pritrdili tudi drugi svetniki, da v njem odnos tožilstvo – sodišče – obdolženec ni več uravnotežen. Obdolženec in tožilec sta stranki v postopku in ti dve stranki sta imeli doslej približno enake procesne pravice. Z omenjeno novelo pa se je ravnotežje porušilo. ZKP-K med drugim uvaja predobravnavni narok. Obdolženec bo moral najpozneje na tem naroku predlagati vse dokaze, na katerih bo gradil svojo obrambo. To je sicer primerljivo z določbami Zakona o pravdnem postopku, vendar je tam brisano načelo ugotavljanja materialne resnice, medtem ko v ZKP ostaja: še vedno se od sodišča zahteva, da ugotavlja materialno resnico. Kako pa naj jo sodišče ugotavlja v kazenskem postopku, če sta obdolženec oziroma obramba prekludirana s predlaganjem dokazov tako, da jih smeta predlagati le do zaključka predobravnavnega naroka? Drug očitek glede enakosti orožij pa je, da opisana omejitev ne velja za državnega tožilca, ki lahko nove dokaze predlaga ves čas postopka. Opozoril sem, da se novela ZKP-K ne bi smela sprejemati zgolj zato, da bi državni organi hitreje in bolj učinkovito zaključili kazenske postopke. Novela ZKP-K uvaja pogajanja o krivdi, t. i. plea bargain. Kaj pa ti meniš o tem novem institutu? Foto: Milena Rupar Menim, da gre za uvoženo prakso iz anglosaškega sistema. Glede na zakonsko ureditev ne verjamem, da bo to postopke kakorkoli skrajšalo oziroma pospešilo, kar je očitno postalo temeljno načelo kazenskega procesnega prava, vsa druga načela pa so temu podrejena. Menim, da je institut nepotreben in da se upira slovenski pravni tradiciji oziroma doslej veljavnemu pravnemu redu. OZS mi je že ponudila pomoč pri pripravi morebitne ustavne presoje omenjene ureditve, ker menim, da je v nasprotju z določbami Ustave o ustavnopravnem položaju, ki ga ta zagotavlja obdolžencem v kazenskem postopku. S čim pa utemeljuješ veto na ZOPNI? Motilo me je predvsem to, da se za uvedbo tega postopka zahteva najnižji možni pravni standard. Za uvedbo postopka namreč zadostuje, da obstaja razlog za sum, da naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje – zakon ga imenuje kataloško kaznivo dejanje – in ne razlog za utemeljen sum. Zdi se mi, da bo za uvedbo postopka zoper določeno osebo zadoščala že ovadba nevoščljivega soseda. Ta zakon ne naredi nobene povezave s poznejšim kazenskim postopkom za isto kataloško kaznivo dejanje, v katerem utegne biti obdolženec oproščen. Postopek po ZOPNI pravzaprav onemogoča kakršnokoli povezavo, saj oprostitev v kazenskem postopku ne bo pomenila, da bo posledica iz postopka po ZOPNI drugačna oziroma da bo odpravljena. To se mi zdi nehigienično in kot pravniku se mi ne zdi prav, da se tak zakon pod krinko t. i. «protitajkunske« zakonodaje državljanom servira kot nujno potreben predpis. Zakon bi vendarle lahko bil povsem drugačen. Svetniki tako nismo nasprotovali uvedbi instituta obrnjenjenega dokaznega bremena glede ugotavljanja izvora premoženja, bi pa za začetek oziroma uvedbo postopka po tem zakonu vsekakor moral biti postav ljen višji pravni standard, vsaj utemeljen sum, kakor je to predvideno za uvedbo preiskave v kazenskem postopku. Kako bi ocenil delo Državnega zbora in Vlade v pretek lem mandatnem obdobju? Odkar je Državni zbor razpuščen in »na akord« ne sprejema predpisov, je tudi v DS tempo dela upadel. Moj največji očitek prejšnji sestavi Državnega zbora in Vlade je ta, da je bil vselej, kadar se je ugotovilo nedelovanje ali pomanjkljivo delovanje kakšne državne institucije, sprejet nov predpis oziroma spremenjen prejšnji, s tem pa je postal veljavni pravni red tako prenormiran, da skoraj nihče več ne ve, kateri predpis velja oziroma v katerem predpisu so veljavne pravne norme za posamezno področje in ali so usklajene z drugimi pravnimi normami. Na novo pa so se urejala tudi pravna razmerja, ki jih sploh ne bi bilo treba urejati. Vlada bi bila veliko uspešnejša, če bi predlagala sprejetje manjšega števila bolj premišljenih in dodelanih predpisov in če bi zgolj spodbudila mehanizme za izvajanje doslej veljavnih. Enak, vendar še globlji očitek namenjam tudi Državnemu zboru.
Page 1 and 2: Odvetnik 48 / junij 2010 1 Odvetnik
Page 3 and 4: Odvetnik 54 / december 2011 Uvodnik
Page 5 and 6: Odvetnik 54 / december 2011 Članki
Page 31 and 32: Odvetnik 54 / december 2011 Svobodn
Page 33 and 34: Odvetnik 54 / december 2011 Svobodn
Page 35: Odvetnik 54 / december 2011 Svobodn
Page 39 and 40: Odvetnik 54 / december 2011 Mnenja
Page 41 and 42: Odvetnik 54 / december 2011 Odmev n
Page 43 and 44: Odvetnik 54 / december 2011 Odvetni
Page 49 and 50: Odvetnik 54 / december 2011 Mednaro
Page 51 and 52: Odvetnik 54 / december 2011 Sodiš
Page 53 and 54: Odvetnik 54 / december 2011 Vzorci
Page 55 and 56: Odvetnik 54 / december 2011 Prikazi
Page 57 and 58: Odvetnik 54 / december 2011 Pravna
Page 59 and 60: Odvetnik 54 / december 2011 Pravna
Page 61 and 62: Odvetnik 54 / december 2011 Mediji
Page 63 and 64: Odvetnik 54 / december 2011 Nova za
Page 65 and 66: Odvetnik 54 / december 2011 Stvarno
Page 67: Odvetnik 54 / december 2011 Avtorsk

Å tevilka 54 - OdvetniÅ¡ka Zbornica Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?