Številka 54 - Odvetniška Zbornica Slovenije

38 Mnenja
Odvetnik 54 / december 2011
mag. Gregor Velkaverh
Bo novo tudi bolje?
Programi nekaterih političnih strank napovedujejo radikalne spremembe glede
pristojnosti OZS
Lao Tsu, kitajski filozof, je v šestem stoletju pred našim štetjem prvi opozoril, da več ko imamo predpisov,
več bomo imeli razbojnikov. To misel je nekaj stoletij pozneje povzel Tacitus v znani misli:
Corruptissima republica pluriame leges. 1 Kljub tem jasnim napotkom mislecev lahko vsak, ki se malo
dlje ukvarja s pravom, zlahka pritrdi, da vsaka nova oblast obljublja in tudi udejanji množico novih
ali spremenjenih predpisov. To je očitno čudežni vir izboljšanja vsega.
1
Seveda je vrsta sprememb predpisov koristnih, a le majhen
del. Drugo je plod mešanice demagogije, nestrokovnosti
in izkazovanja mišic. Včasih gre celo za iskrene želje,
da bi vendar le našli neko rešitev, ki je ni (npr. Zakon
o preprečevanju zamud pri plačilih). Vse to pa prej ali slej
vedno znova konča na smetišču pravne zgodovine. Proizvodnja
nepotrebnih in nekoristnih novih predpisov žal
okuži vsako politično opcijo.
Odvetniki smo zadnjo resno nepotrebno intervencijo
zakonodajalca občutili s sprejemom Zakona o odvetniški
tarifi (ZOdvT), 2 ki nam je sicer prinesel možnost izjemno
visokih zaslužkov pri višjih vrednostih spora, a je
žal tako nepopoln predpis, da ustvarjena zmeda ne odtehta
koristi. Zaradi nerodnega in nekritičnega prepisovanja
iz nemškega pravnega reda zakon ne pokriva velikega dela
odvetniške dejavnosti. Nekaj zadev tako ni mogoče zaračunati
niti z najširšo analogijo, za del storitev pa so izračunane
nagrade bodisi nesmiselno nizke bodisi nesmiselno
visoke. Ob tem je še najbolj absurdno to, da sploh ni
bilo nobene potrebe po normiranju tega področja. Približno
enak sistem obračunavanja odvetniških nagrad je
veljal več kot štirideset let in je bil avtonomen (oblast ga
je le kontrolirala), prestal je torej test časa, političnih opcij
in celo različnih režimov. Ustrezal je vsem, tako strankam
kot tudi odvetnikom. Posledica tega razveljavljenega,
a še vedno uporabljanega zakona je, da odvetniki s strankami
redno sklepamo pogodbe o tem, da bomo uporabili
tarifo, ki smo jo do sprejema ZOdvT uporabljali samodejno.
Rezultat ZOdvT v praksi je torej le dražja pravna pomoč
in več pisanja. In če bo kdo ugovarjal, da je država z
ZOdvT prihranila pri stroških brezplačne pravne pomoči,
lahko zlahka odgovorimo, da bi se to dalo urediti zelo preprosto
z modifikacijo tarife ali pa s posebnim zakonom,
brez radikalnega reza v sistem dela odvetnikov.
Ko sem prebiral predvolilne programe nekaterih strank,
sem se vnovič srečal z napovedmi, da bo treba spreminjati
predpise. Ena od idej je tudi ta, da bi vsa javna pooblastila,
1
Tacitus, Anali III/27.
2
Ur. l. RS, št. 67/08 in 35/09 – ZOdv-C.
ki jih ima Odvetniška zbornica Slovenije (OZS), prenesli
na državne organe (vpis in izbris, disciplinske postopke)
in ukinili obvezno članstvo v zbornici.
Spremembe da, spremembe ne?
Zanesljivo sem eden izmed odvetnikov, ki bodo takoj pritrdili,
da OZS potrebuje spremembe. Razlogov je več,
glavni pa je ta, da smo zdaj, ko nas je več kot 1.500, še vedno
organizirani tako kot takrat, ko nas je bilo samo 250.
Profesionalizacija dela vodstva OZS, polprofesionalizacija
nekaterih funkcij, več osebja na sedežu ali pa prenos nekaterih
funkcij na podizvajalce, več stalnih teles, razbremenitev
vloge predsednika, razbremenitev upravnega odbora,
drugačna oblika skupščine, obvezno izobraževanje,
višji standardi poslovanja odvetnikov – to so le nekatera
izmed področij, ki potrebujejo spremembe. Nekatere novosti
v organiziranosti zbornice lahko dosežemo brez intervencije
zakonodajalca, za nekatere pa bo treba spremeniti
Zakon o odvetništvu (ZOdv), 3 a minimalno.
Zanesljivo pa ne potrebujemo sprememb na področjih
delovanja OZS, kjer ni ne težav ne zastojev. Prav tako niso
potrebne spremembe tam, kjer ni zagotovila, da bodo prinesle
izboljšanje in razvoj.
Zbornica kot registracijsko mesto
Vpisovanje odvetnikov v imenik odvetnikov ima dve
osnovni funkciji: stanovsko in poslovno. Vpis pomeni, da
nekdo dobi naziv odvetnik in je sprejet v ceh, lahko deluje
kot odvetnik na sodiščih ipd., poslovno pa to pomeni, da
lahko odpre knjige, poslovni in fiduciarni račun, plačuje
davke – tu ima vpis podobno funkcijo kot registracija samostojnega
podjetnika na upravni enoti. 4
3
Ur. l. RS, št. 18/93, 24/96 – Odl. US: U-I-201/93, 24/01, 48/01 – Odl. US:
U-I-371/98, 111/05 – Odl. US: U-I-212/03, 54/08 in 35/09.
4
Tu se pomembno razlikujemo na primer od zdravnikov, ki so bili včasih
svoboden poklic, zdaj pa so večinoma zaposleni v državnih bolnišnicah in javnih
zavodih, samostojnih koncesionarjev pa je le za vzorec. In tudi koncesionarji se
pogosto odločajo za ustanavljanje zavodov kot organizacijske oblike delovanja.
Zato je primerjanje odvetnikov in zdravnikov napačno, čeprav sta imeli obe
zbornici zgodovinsko zelo podoben pomen.
Bolj primerljivi sta odvetniška in notarska zbornica, vendar so pri notarjih
pristojnosti države bistveno večje. Vpis v imenik izgubi poslovno dimenzijo
in ohrani le stanovsko pri tistih odvetnikih, ki delujejo kot člani odvetniških